Iskanje
Zgodovinar, kustos, ljubitelj in avtor stripov o poslanstvu zgodovinarjev, aktualnosti Ivana Cankarja in o tem, zakaj ga zanima mlajša zgodovina
Če bi se po Ljubljani sprehajali z dr. Blažem Vurnikom, bi našo prestolnico spoznali nekoliko drugače, kot je prikazana v turističnih vodnikih. Razloga sta vsaj dva. Dr. Blaž Vurnik je kustos v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, v Mestnem muzeju Ljubljana, in torej veliko raziskuje prav slovensko prestolnico, kot zgodovinarja in sociologa pa ga zanima predvsem mlajša zgodovina, torej obdobje zadnjega stoletja.
Že kot osnovnošolec je vedel, da bo zgodovinar, spominja pa se, da se je že takrat seznanil tudi z najbolj razširjeno definicijo zgodovine:
“V osnovni šoli je naš učitelj za zgodovino vsako šolsko leto začel s stavkom: Zgodovina je veda, ki nam pripoveduje o preteklosti, nam pojasnjuje sedanjost in nam pomaga gledati v prihodnost. In to smo vsako leto, od 5. razreda naprej, recitirali in se ob tem zabavali, saj smo to že pričakovali. (…) Ampak v resnici je to res to. Zgodovina je neko, če lahko tako rečem, orodje, ki nam v resnici pomaga razumeti, zakaj je svet danes takšen, kakršen je. Mislim, da je brez poznavanja zgodovine nemogoče poznati današnji svet. Seveda pa nas zgodovina lahko tudi malo usmerja v razmišljanja, kaj neka sedanjost pomeni za prihodnost.”
Zgodovinar in avtor dveh odmevnih razstav v ljubljanskem muzeju – Skriti otroci druge svetovne vojne in Ivan Cankar iz prve roke (ki si jo lahko ogledate do aprila 2019), scenarist dokumentarnega filma o skritih otrocih, raziskovalec Ljubljane, pa se je preizkusil tudi v vlogi avtorja stripa. Ker ima rad stripe in ve, da je mlademu človeku kdaj težko predstaviti kakšne zgodovinske teme na klasičen način, je skupaj z ilustratorjem Zoranom Smiljanićem izdal tudi dva stripa. Prvi, o odraščanju v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno, je izšel 2015, drugi pred dobrim mesecem. Ta govori o življenju največjega slovenskega pisatelja, saj letos mineva 100 let od njegove smrti, in se imenuje Ivan Cankar: podobe življenja. Dr. Blaž Vurnik je prepričan, da je danes Ivan Cankar še kako aktualen.
“V času pred drugo svetovno vojno so si različne idejne skupine Cankarja jemale za svojega. Po drugi svetovni vojni je bilo to podobno, samo da teh skupin ni bilo več, ampak je bila ena sama. Po drugi svetovni vojni tudi ni bilo zanimanja po tem, da bi se Cankarja aktualiziralo. Kritika družbe je imela takrat neko drugo funkcijo. Danes pa Cankar spet govori – ne o svojem času, ampak o našem času. Tudi komunikacijska obračunavanja v današnjem času se dogajajo z isto terminologijo, kot se je to dogajajo v Cankarjevem času. Sodobni umetniki so na primer danes označevani z istimi žaljivkami, s katerimi je bil označevan Cankar. Tudi odnos države do kulture, do umetnosti, do umetnikov je danes v nekih pogledih dokaj soroden takratnemu. Tudi naš odnos do morale je tak, da se ga da označiti s Cankarjevimi citati. Tako da je Cankar danes mogoče bolj aktualen, kot je bil kdaj koli prej.”
Zgodovinar, kustos, ljubitelj in avtor stripov o poslanstvu zgodovinarjev, aktualnosti Ivana Cankarja in o tem, zakaj ga zanima mlajša zgodovina
Če bi se po Ljubljani sprehajali z dr. Blažem Vurnikom, bi našo prestolnico spoznali nekoliko drugače, kot je prikazana v turističnih vodnikih. Razloga sta vsaj dva. Dr. Blaž Vurnik je kustos v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, v Mestnem muzeju Ljubljana, in torej veliko raziskuje prav slovensko prestolnico, kot zgodovinarja in sociologa pa ga zanima predvsem mlajša zgodovina, torej obdobje zadnjega stoletja.
Že kot osnovnošolec je vedel, da bo zgodovinar, spominja pa se, da se je že takrat seznanil tudi z najbolj razširjeno definicijo zgodovine:
“V osnovni šoli je naš učitelj za zgodovino vsako šolsko leto začel s stavkom: Zgodovina je veda, ki nam pripoveduje o preteklosti, nam pojasnjuje sedanjost in nam pomaga gledati v prihodnost. In to smo vsako leto, od 5. razreda naprej, recitirali in se ob tem zabavali, saj smo to že pričakovali. (…) Ampak v resnici je to res to. Zgodovina je neko, če lahko tako rečem, orodje, ki nam v resnici pomaga razumeti, zakaj je svet danes takšen, kakršen je. Mislim, da je brez poznavanja zgodovine nemogoče poznati današnji svet. Seveda pa nas zgodovina lahko tudi malo usmerja v razmišljanja, kaj neka sedanjost pomeni za prihodnost.”
Zgodovinar in avtor dveh odmevnih razstav v ljubljanskem muzeju – Skriti otroci druge svetovne vojne in Ivan Cankar iz prve roke (ki si jo lahko ogledate do aprila 2019), scenarist dokumentarnega filma o skritih otrocih, raziskovalec Ljubljane, pa se je preizkusil tudi v vlogi avtorja stripa. Ker ima rad stripe in ve, da je mlademu človeku kdaj težko predstaviti kakšne zgodovinske teme na klasičen način, je skupaj z ilustratorjem Zoranom Smiljanićem izdal tudi dva stripa. Prvi, o odraščanju v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno, je izšel 2015, drugi pred dobrim mesecem. Ta govori o življenju največjega slovenskega pisatelja, saj letos mineva 100 let od njegove smrti, in se imenuje Ivan Cankar: podobe življenja. Dr. Blaž Vurnik je prepričan, da je danes Ivan Cankar še kako aktualen.
“V času pred drugo svetovno vojno so si različne idejne skupine Cankarja jemale za svojega. Po drugi svetovni vojni je bilo to podobno, samo da teh skupin ni bilo več, ampak je bila ena sama. Po drugi svetovni vojni tudi ni bilo zanimanja po tem, da bi se Cankarja aktualiziralo. Kritika družbe je imela takrat neko drugo funkcijo. Danes pa Cankar spet govori – ne o svojem času, ampak o našem času. Tudi komunikacijska obračunavanja v današnjem času se dogajajo z isto terminologijo, kot se je to dogajajo v Cankarjevem času. Sodobni umetniki so na primer danes označevani z istimi žaljivkami, s katerimi je bil označevan Cankar. Tudi odnos države do kulture, do umetnosti, do umetnikov je danes v nekih pogledih dokaj soroden takratnemu. Tudi naš odnos do morale je tak, da se ga da označiti s Cankarjevimi citati. Tako da je Cankar danes mogoče bolj aktualen, kot je bil kdaj koli prej.”
Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Foto: Osebni arhiv
28 min • 18. 04. 2026
Slovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede.
27 min • 11. 04. 2026
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanja predsednica Slovenskega sociološkega društva in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v predsedstvu Evropske sociološke asociacije, v preteklosti je bila članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
36 min • 04. 04. 2026
V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude "Za drevesa gre!", ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.
24 min • 28. 03. 2026
Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko. Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav. Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe. Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ... Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.
39 min • 21. 03. 2026
