Iskanje
Iskanje korenin prednikov je veselje nad novo odkritimi, še tako drobnimi podatki
Matej Hohkraut je informatik, profesor likovnih umetnosti. Kot rodoslovec zagnano deluje že dobrih trinajst let. Ker ga poleg rodoslovja privlačita tudi domoznanstvo in obča zgodovina, so njegova raziskovalna dela multidisciplinarna ter zajemajo gradiva in spoznanja različnih področij delovanja in bivanja naših prednikov. Svojo pot rodoslovca je začel leta 2007, vzrok za to pa je bil projekt, ki sta ga zastavila skupaj s kolegom, takratnim predsednikom Krajevne skupnosti Zidani Most. Ta ga je zaprosil, da bi izdelala spletno stran, na kateri bi predstavljali njun domači kraj. Ko je Matej razmišljal, kako bi to najbolje izpeljal, se je odločil, da je treba v projekt vključiti pestro zgodovino kraja, to pa predstaviti tako, da bo prijazno do ljudi. Ob tem se je srečal z osebnimi zgodbami krajanov in zgodovino svoje družine, saj je večji del njegovih prednikov prav iz Zidanega Mosta in okolice. Matej Hohkraut je od marca lani tudi predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. Njegovi najbolj znani deli sta Lipa zelenela je o rodbini Slanšek in Vrelci naše zgodovine o rodbini Hochkraut. Načrtuje tudi trilogijo o svojih prednikih, ima svojo spletno stran in piše blog.
Matej Hohkraut je rodoslovec v pravem pomenu besede, njegova energija za raziskovanje zgodovine prednikov te navduši. Tako kot te razveseli tudi to, kar ima zapisano na svoji spletni strani. To je tista znana misel iz filma Forrest Gump, ki jo nekoliko parafrazirano lahko zapišemo, da je življenja kakor bombonjera, ko odpreš pokrov, nikoli ne veš, kaj boš dobil. Iskanje korenin prednikov je zanj prav to, veselje nad novo odkritimi, še tako drobnimi podatki, in tega je deležen tako rekoč vsak dan. Prvo iskrico zanimanja za zgodovino prednikov pa je Mateju Hohkrautu zanetila njegova babica.
Matej Hohkraut je med drugim zapisal, da je njegov cilj zbrati podatke o vseh nosilcih svojega priimka. Kot pravi, je ta cilj dosegel.
V letu 2009 je Matej uspel zbrati preko 100 članov rodbine Slanškov, s katerimi je počastil izdajo prve družinske kronike, na opusteli domačiji v osrčju Zasavja.
Matej Hohkraut je zelo povezan z glasbo svoje celotno življenje. Najstniško konzumiranje MTVja je preraslo v ustanovitev lokalne punk-rock zasedbe Little Pig in kasneje v igranje pri rock zasedbi Sarra, ki je na prelomu tisočletja veljala za eno najobetavnejših zasedb na Štajerskem. Deloval je tudi na področju alternative in subkulture v klubu ustvarjalcev v Radečah, ki je med drugim prirejal koncerte v idiličnem okolju opustelega kamnoloma in izdajal časopis Flosar.
Matej Hohkraut je človek izzivov. Zdaj je vpet v nov izziv, kot Štajerec živi v Vipavski dolini.
Za ohranitev priimka Hohkraut tudi na Primorskem bosta v prihodnosti verjetno poskrbela sinova Niko in Jakob.
Posnetek Mihe Slanška nastal pred rojstvom Mateja Hohkrauta, po več kot 40tih letih so ta posnetek povnovno našli, in Matej ga je opremil tudi s sliko in ga objavil na spletu.
Iskanje korenin prednikov je veselje nad novo odkritimi, še tako drobnimi podatki
Matej Hohkraut je informatik, profesor likovnih umetnosti. Kot rodoslovec zagnano deluje že dobrih trinajst let. Ker ga poleg rodoslovja privlačita tudi domoznanstvo in obča zgodovina, so njegova raziskovalna dela multidisciplinarna ter zajemajo gradiva in spoznanja različnih področij delovanja in bivanja naših prednikov. Svojo pot rodoslovca je začel leta 2007, vzrok za to pa je bil projekt, ki sta ga zastavila skupaj s kolegom, takratnim predsednikom Krajevne skupnosti Zidani Most. Ta ga je zaprosil, da bi izdelala spletno stran, na kateri bi predstavljali njun domači kraj. Ko je Matej razmišljal, kako bi to najbolje izpeljal, se je odločil, da je treba v projekt vključiti pestro zgodovino kraja, to pa predstaviti tako, da bo prijazno do ljudi. Ob tem se je srečal z osebnimi zgodbami krajanov in zgodovino svoje družine, saj je večji del njegovih prednikov prav iz Zidanega Mosta in okolice. Matej Hohkraut je od marca lani tudi predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. Njegovi najbolj znani deli sta Lipa zelenela je o rodbini Slanšek in Vrelci naše zgodovine o rodbini Hochkraut. Načrtuje tudi trilogijo o svojih prednikih, ima svojo spletno stran in piše blog.
Matej Hohkraut je rodoslovec v pravem pomenu besede, njegova energija za raziskovanje zgodovine prednikov te navduši. Tako kot te razveseli tudi to, kar ima zapisano na svoji spletni strani. To je tista znana misel iz filma Forrest Gump, ki jo nekoliko parafrazirano lahko zapišemo, da je življenja kakor bombonjera, ko odpreš pokrov, nikoli ne veš, kaj boš dobil. Iskanje korenin prednikov je zanj prav to, veselje nad novo odkritimi, še tako drobnimi podatki, in tega je deležen tako rekoč vsak dan. Prvo iskrico zanimanja za zgodovino prednikov pa je Mateju Hohkrautu zanetila njegova babica.
Matej Hohkraut je med drugim zapisal, da je njegov cilj zbrati podatke o vseh nosilcih svojega priimka. Kot pravi, je ta cilj dosegel.
V letu 2009 je Matej uspel zbrati preko 100 članov rodbine Slanškov, s katerimi je počastil izdajo prve družinske kronike, na opusteli domačiji v osrčju Zasavja.
Matej Hohkraut je zelo povezan z glasbo svoje celotno življenje. Najstniško konzumiranje MTVja je preraslo v ustanovitev lokalne punk-rock zasedbe Little Pig in kasneje v igranje pri rock zasedbi Sarra, ki je na prelomu tisočletja veljala za eno najobetavnejših zasedb na Štajerskem. Deloval je tudi na področju alternative in subkulture v klubu ustvarjalcev v Radečah, ki je med drugim prirejal koncerte v idiličnem okolju opustelega kamnoloma in izdajal časopis Flosar.
Matej Hohkraut je človek izzivov. Zdaj je vpet v nov izziv, kot Štajerec živi v Vipavski dolini.
Za ohranitev priimka Hohkraut tudi na Primorskem bosta v prihodnosti verjetno poskrbela sinova Niko in Jakob.
Posnetek Mihe Slanška nastal pred rojstvom Mateja Hohkrauta, po več kot 40tih letih so ta posnetek povnovno našli, in Matej ga je opremil tudi s sliko in ga objavil na spletu.
Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.
27 min • 17. 01. 2026
Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in s Trstom –, tudi širšim prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.
32 min • 10. 01. 2026
»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik.
29 min • 03. 01. 2026
Red. prof. dr. Darja Zaviršek je ena ključnih raziskovalk in javnih intelektualk na področju socialnega dela v Sloveniji in širši regiji. S svojim raziskovalnim in družbeno angažiranim delom že desetletja bistveno prispeva k razvoju in ugledu socialnega dela in Fakultete za socialno delo. Njeno uspešnost izkazujejo domače in mednarodne znanstvene objave, ki jih najdemo v izjemnih bibliografskih seznamih. Kot primera prepoznavnosti v mednarodnem prostoru omenimo častno profesuro na najstarejši evropski univerzi za socialno delo Alice Salomon v Berlinu in prejem nagrade Eillen Younghusband, enega najvidnejših mednarodnih priznanj v disciplini socialnega dela. Je izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeno znanstveno, pedagoško in javno delo pa dosledno uresničuje načela socialne pravičnosti in družbeno odgovorne znanosti.
28 min • 27. 12. 2025
Apolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostora za izobraževanje, velika napaka. V oddajo Razkošje v glavi je Apolonijo Simon povabil Miha Žorž.
25 min • 20. 12. 2025
