Iskanje
Iskanje korenin prednikov je veselje nad novo odkritimi, še tako drobnimi podatki
Matej Hohkraut je informatik, profesor likovnih umetnosti. Kot rodoslovec zagnano deluje že dobrih trinajst let. Ker ga poleg rodoslovja privlačita tudi domoznanstvo in obča zgodovina, so njegova raziskovalna dela multidisciplinarna ter zajemajo gradiva in spoznanja različnih področij delovanja in bivanja naših prednikov. Svojo pot rodoslovca je začel leta 2007, vzrok za to pa je bil projekt, ki sta ga zastavila skupaj s kolegom, takratnim predsednikom Krajevne skupnosti Zidani Most. Ta ga je zaprosil, da bi izdelala spletno stran, na kateri bi predstavljali njun domači kraj. Ko je Matej razmišljal, kako bi to najbolje izpeljal, se je odločil, da je treba v projekt vključiti pestro zgodovino kraja, to pa predstaviti tako, da bo prijazno do ljudi. Ob tem se je srečal z osebnimi zgodbami krajanov in zgodovino svoje družine, saj je večji del njegovih prednikov prav iz Zidanega Mosta in okolice. Matej Hohkraut je od marca lani tudi predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. Njegovi najbolj znani deli sta Lipa zelenela je o rodbini Slanšek in Vrelci naše zgodovine o rodbini Hochkraut. Načrtuje tudi trilogijo o svojih prednikih, ima svojo spletno stran in piše blog.
Matej Hohkraut je rodoslovec v pravem pomenu besede, njegova energija za raziskovanje zgodovine prednikov te navduši. Tako kot te razveseli tudi to, kar ima zapisano na svoji spletni strani. To je tista znana misel iz filma Forrest Gump, ki jo nekoliko parafrazirano lahko zapišemo, da je življenja kakor bombonjera, ko odpreš pokrov, nikoli ne veš, kaj boš dobil. Iskanje korenin prednikov je zanj prav to, veselje nad novo odkritimi, še tako drobnimi podatki, in tega je deležen tako rekoč vsak dan. Prvo iskrico zanimanja za zgodovino prednikov pa je Mateju Hohkrautu zanetila njegova babica.
Matej Hohkraut je med drugim zapisal, da je njegov cilj zbrati podatke o vseh nosilcih svojega priimka. Kot pravi, je ta cilj dosegel.
V letu 2009 je Matej uspel zbrati preko 100 članov rodbine Slanškov, s katerimi je počastil izdajo prve družinske kronike, na opusteli domačiji v osrčju Zasavja.
Matej Hohkraut je zelo povezan z glasbo svoje celotno življenje. Najstniško konzumiranje MTVja je preraslo v ustanovitev lokalne punk-rock zasedbe Little Pig in kasneje v igranje pri rock zasedbi Sarra, ki je na prelomu tisočletja veljala za eno najobetavnejših zasedb na Štajerskem. Deloval je tudi na področju alternative in subkulture v klubu ustvarjalcev v Radečah, ki je med drugim prirejal koncerte v idiličnem okolju opustelega kamnoloma in izdajal časopis Flosar.
Matej Hohkraut je človek izzivov. Zdaj je vpet v nov izziv, kot Štajerec živi v Vipavski dolini.
Za ohranitev priimka Hohkraut tudi na Primorskem bosta v prihodnosti verjetno poskrbela sinova Niko in Jakob.
Posnetek Mihe Slanška nastal pred rojstvom Mateja Hohkrauta, po več kot 40tih letih so ta posnetek povnovno našli, in Matej ga je opremil tudi s sliko in ga objavil na spletu.
Iskanje korenin prednikov je veselje nad novo odkritimi, še tako drobnimi podatki
Matej Hohkraut je informatik, profesor likovnih umetnosti. Kot rodoslovec zagnano deluje že dobrih trinajst let. Ker ga poleg rodoslovja privlačita tudi domoznanstvo in obča zgodovina, so njegova raziskovalna dela multidisciplinarna ter zajemajo gradiva in spoznanja različnih področij delovanja in bivanja naših prednikov. Svojo pot rodoslovca je začel leta 2007, vzrok za to pa je bil projekt, ki sta ga zastavila skupaj s kolegom, takratnim predsednikom Krajevne skupnosti Zidani Most. Ta ga je zaprosil, da bi izdelala spletno stran, na kateri bi predstavljali njun domači kraj. Ko je Matej razmišljal, kako bi to najbolje izpeljal, se je odločil, da je treba v projekt vključiti pestro zgodovino kraja, to pa predstaviti tako, da bo prijazno do ljudi. Ob tem se je srečal z osebnimi zgodbami krajanov in zgodovino svoje družine, saj je večji del njegovih prednikov prav iz Zidanega Mosta in okolice. Matej Hohkraut je od marca lani tudi predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. Njegovi najbolj znani deli sta Lipa zelenela je o rodbini Slanšek in Vrelci naše zgodovine o rodbini Hochkraut. Načrtuje tudi trilogijo o svojih prednikih, ima svojo spletno stran in piše blog.
Matej Hohkraut je rodoslovec v pravem pomenu besede, njegova energija za raziskovanje zgodovine prednikov te navduši. Tako kot te razveseli tudi to, kar ima zapisano na svoji spletni strani. To je tista znana misel iz filma Forrest Gump, ki jo nekoliko parafrazirano lahko zapišemo, da je življenja kakor bombonjera, ko odpreš pokrov, nikoli ne veš, kaj boš dobil. Iskanje korenin prednikov je zanj prav to, veselje nad novo odkritimi, še tako drobnimi podatki, in tega je deležen tako rekoč vsak dan. Prvo iskrico zanimanja za zgodovino prednikov pa je Mateju Hohkrautu zanetila njegova babica.
Matej Hohkraut je med drugim zapisal, da je njegov cilj zbrati podatke o vseh nosilcih svojega priimka. Kot pravi, je ta cilj dosegel.
V letu 2009 je Matej uspel zbrati preko 100 članov rodbine Slanškov, s katerimi je počastil izdajo prve družinske kronike, na opusteli domačiji v osrčju Zasavja.
Matej Hohkraut je zelo povezan z glasbo svoje celotno življenje. Najstniško konzumiranje MTVja je preraslo v ustanovitev lokalne punk-rock zasedbe Little Pig in kasneje v igranje pri rock zasedbi Sarra, ki je na prelomu tisočletja veljala za eno najobetavnejših zasedb na Štajerskem. Deloval je tudi na področju alternative in subkulture v klubu ustvarjalcev v Radečah, ki je med drugim prirejal koncerte v idiličnem okolju opustelega kamnoloma in izdajal časopis Flosar.
Matej Hohkraut je človek izzivov. Zdaj je vpet v nov izziv, kot Štajerec živi v Vipavski dolini.
Za ohranitev priimka Hohkraut tudi na Primorskem bosta v prihodnosti verjetno poskrbela sinova Niko in Jakob.
Posnetek Mihe Slanška nastal pred rojstvom Mateja Hohkrauta, po več kot 40tih letih so ta posnetek povnovno našli, in Matej ga je opremil tudi s sliko in ga objavil na spletu.
V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega.
50 min • 28. 02. 2026
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
20 min • 21. 02. 2026
V tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava na mednarodnih konferencah, že 20 let sodeluje tudi v mednarodni tipografski organizaciji ATypl. Je prejemnica številnih nagrad in priznaj za oblikovanje. Rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje. Doktorico Petro Černe Oven je pred mikrofon povabila Petra Medved.
26 min • 14. 02. 2026
V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice, je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce?
24 min • 07. 02. 2026
Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)
35 min • 31. 01. 2026
