Iskanje
Nujno je, da se seznaniš z drugačnim življenjem in njega seznaniš s svojim
Z imenom Jakob J. Kenda najpogosteje povezujemo naslovno ime iz nedavno zelo priljubljene literarne žanrske serije za mladino Harry Potter, ki jo je Kenda poslovenil. Z jezikom, kulturo, povezanostjo in še čim pa ima opraviti tudi njegovo »potovstvo«, rad se namreč odpravlja na dolge poti, pa naj gre za mater vseh poti ali lani rojenega otroka, krožno speljano transverzalo po Sloveniji, ki je bila načrtovana že leta 1951, vendar … Za potopisnim romanom Apalaška pot je tako luč sveta ugledal že drugi. Tudi ta ima preprost naslov: Transverzala.
"Ravno tolikšna samota, še posebno v zvezi z gibanjem v naravnem okolju, predvsem po gozdnatem hribovju, je bila eden izmed razlogov za nastanek sodobnih transverzal; pobudnik ‘matere vseh poti’, Apalaške, je njeno veliko vrednost videl predvsem v dolgotrajni izpostavljenosti človeka samoti, gozdu in seveda sami hoji. Tako pozitivno videnje samote se je od takrat samo še stopnjevalo, pač v skladu s prevladujočimi življenjskimi slogi, ki ljudi tiščijo vedno bolj skupaj. A pri vsem tem se je gotovo treba zavedati, da ima samota lahko tudi kakšno neprijetno plat."
Jakob J. Kenda zna duhovito prepletati zgodbe o svojih prednikih, ki so vsi imeli opravka z gozdovi, gorami ali lovom, zazira se daleč v preteklost slovenskih razprtij, zgodovino delitev, za katere je nujno, da jih presežemo. Umakniti se morajo problemom sodobnega sveta, svarilom in napotkom o drugačni skrbi za naravo in nujnosti ohranjanja umetnosti in kulture, ki jih radi preslišimo. Včasih pa je pogled na odmaknjen svet, ki pripoveduje pozabljene zgodbe, tudi melanholičen.
"A kljub vsej zgodovini, zaradi katere je v kakšni vasi danes živa samo polovica hiš, celo propadajoče prispevajo k slikovitemu vtisu. Starejši eksodus, tisti v Novi svet, je za sabo zapustil prizore, ki so kakor s slikarij Pernharta, Karingerja in drugih zastopnikov romantične šole. Tak je bil recimo pejsaž v gostem večernem somraku pod osojnimi strminami, ko so se skozi silhuete dreves na robu grebena prebijali zadnji prameni zahajajočega sonca."
Nujno je, da se seznaniš z drugačnim življenjem in njega seznaniš s svojim
Z imenom Jakob J. Kenda najpogosteje povezujemo naslovno ime iz nedavno zelo priljubljene literarne žanrske serije za mladino Harry Potter, ki jo je Kenda poslovenil. Z jezikom, kulturo, povezanostjo in še čim pa ima opraviti tudi njegovo »potovstvo«, rad se namreč odpravlja na dolge poti, pa naj gre za mater vseh poti ali lani rojenega otroka, krožno speljano transverzalo po Sloveniji, ki je bila načrtovana že leta 1951, vendar … Za potopisnim romanom Apalaška pot je tako luč sveta ugledal že drugi. Tudi ta ima preprost naslov: Transverzala.
"Ravno tolikšna samota, še posebno v zvezi z gibanjem v naravnem okolju, predvsem po gozdnatem hribovju, je bila eden izmed razlogov za nastanek sodobnih transverzal; pobudnik ‘matere vseh poti’, Apalaške, je njeno veliko vrednost videl predvsem v dolgotrajni izpostavljenosti človeka samoti, gozdu in seveda sami hoji. Tako pozitivno videnje samote se je od takrat samo še stopnjevalo, pač v skladu s prevladujočimi življenjskimi slogi, ki ljudi tiščijo vedno bolj skupaj. A pri vsem tem se je gotovo treba zavedati, da ima samota lahko tudi kakšno neprijetno plat."
Jakob J. Kenda zna duhovito prepletati zgodbe o svojih prednikih, ki so vsi imeli opravka z gozdovi, gorami ali lovom, zazira se daleč v preteklost slovenskih razprtij, zgodovino delitev, za katere je nujno, da jih presežemo. Umakniti se morajo problemom sodobnega sveta, svarilom in napotkom o drugačni skrbi za naravo in nujnosti ohranjanja umetnosti in kulture, ki jih radi preslišimo. Včasih pa je pogled na odmaknjen svet, ki pripoveduje pozabljene zgodbe, tudi melanholičen.
"A kljub vsej zgodovini, zaradi katere je v kakšni vasi danes živa samo polovica hiš, celo propadajoče prispevajo k slikovitemu vtisu. Starejši eksodus, tisti v Novi svet, je za sabo zapustil prizore, ki so kakor s slikarij Pernharta, Karingerja in drugih zastopnikov romantične šole. Tak je bil recimo pejsaž v gostem večernem somraku pod osojnimi strminami, ko so se skozi silhuete dreves na robu grebena prebijali zadnji prameni zahajajočega sonca."
Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Foto: Osebni arhiv
28 min • 18. 04. 2026
Slovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede.
27 min • 11. 04. 2026
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanja predsednica Slovenskega sociološkega društva in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v predsedstvu Evropske sociološke asociacije, v preteklosti je bila članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
36 min • 04. 04. 2026
V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude "Za drevesa gre!", ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.
24 min • 28. 03. 2026
Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko. Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav. Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe. Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ... Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.
39 min • 21. 03. 2026
