Iskanje
Vneti preučevalec ostankov vojaških objektov med obema vojnama
Grega Žorž se je rodil in odrastel v Ljubljani, tam je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo ter študiral zgodovino in geografijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Prvostopenjski študij na tamkajšnjem oddelku za geografijo je dokončal z delom Prepoznavanje tipov poselitve na podlagi termičnega kanala posnetkov satelita Landsat, v katerem je predstavljena povezava med temperaturnim odbojem tal in tipi poselitve v Sloveniji. Študijsko prakso med drugostopenjskim študijem je opravljal pri organizaciji Cipra Slovenija.
V drugem letniku drugostopenjskega programa je sodeloval pri projektu Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z naslovom Po kreativni poti do praktičnega znanja. Leta 2017 je magistriral iz smeri regionalno planiranje in ruralno-urbane študije z geoinformatiko na oddelku za geografijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani ter za magistrsko delo Varovanje rapalske meje in vojaška navzočnost na območju XI. Armadnega zbora prejel študentsko Prešernovo nagrado.
Zaradi zanimanja za kulturno dediščino ter prepleta službenih nalog z vsebinami geografskih informacijskih sistemov se je septembra 2017 zaposlil na Direktoratu za kulturno dediščino pri EU projektu eDediščina.
Od gimnazijskih let naprej je ljubitelj zgodovine ozemlja Slovenije, preučevalec rapalske meje ter soustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva Rapalska meja.
Člani Zgodovinskega društva Rapalska meja prirpavljajo tudi vodene pohode in oglede vojaških ostalin iz obdobja med obema svetovnima vojnama.
Člani Zgodovinskega društva Rapalska meja tudi sami vneto raziskujejo vojaške objekte Alpskega zidu in Rupnikove linije.
Grega Žorž ob arhivskem delu preživi veliko časa tudi na terenu, raziskovanja pa dopolnjuje z uporabo najsodobnejše laserske tehnologije LiDAR. Eden izmed digitalnih projektov je recimo ureditev tematske poti po Podbrdu, ki je nastala v okviru LAS projekta Mrouce cajta.
Moč digitalizacije se kaže tudi pri odkrivanju vojaške dediščine. Zanimiv vpogled v dogajanje na planini Polog nad Tolminom si lahko ogledamo v spodnjem videoposnetku, ki ga je pripravil Grega Žorž.
Poglobljen opis dogajanja na planini Polog pa je dosegljiv na spletni strani: https://www.rapalskameja.si/polog/
Eden izmed konjičkov Grege Žorža so tudi pokrajinska fotografija in različni kartografski projekti.
Grega Žorž zelo rad potuje po svetu.
Vneti preučevalec ostankov vojaških objektov med obema vojnama
Grega Žorž se je rodil in odrastel v Ljubljani, tam je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo ter študiral zgodovino in geografijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Prvostopenjski študij na tamkajšnjem oddelku za geografijo je dokončal z delom Prepoznavanje tipov poselitve na podlagi termičnega kanala posnetkov satelita Landsat, v katerem je predstavljena povezava med temperaturnim odbojem tal in tipi poselitve v Sloveniji. Študijsko prakso med drugostopenjskim študijem je opravljal pri organizaciji Cipra Slovenija.
V drugem letniku drugostopenjskega programa je sodeloval pri projektu Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z naslovom Po kreativni poti do praktičnega znanja. Leta 2017 je magistriral iz smeri regionalno planiranje in ruralno-urbane študije z geoinformatiko na oddelku za geografijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani ter za magistrsko delo Varovanje rapalske meje in vojaška navzočnost na območju XI. Armadnega zbora prejel študentsko Prešernovo nagrado.
Zaradi zanimanja za kulturno dediščino ter prepleta službenih nalog z vsebinami geografskih informacijskih sistemov se je septembra 2017 zaposlil na Direktoratu za kulturno dediščino pri EU projektu eDediščina.
Od gimnazijskih let naprej je ljubitelj zgodovine ozemlja Slovenije, preučevalec rapalske meje ter soustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva Rapalska meja.
Člani Zgodovinskega društva Rapalska meja prirpavljajo tudi vodene pohode in oglede vojaških ostalin iz obdobja med obema svetovnima vojnama.
Člani Zgodovinskega društva Rapalska meja tudi sami vneto raziskujejo vojaške objekte Alpskega zidu in Rupnikove linije.
Grega Žorž ob arhivskem delu preživi veliko časa tudi na terenu, raziskovanja pa dopolnjuje z uporabo najsodobnejše laserske tehnologije LiDAR. Eden izmed digitalnih projektov je recimo ureditev tematske poti po Podbrdu, ki je nastala v okviru LAS projekta Mrouce cajta.
Moč digitalizacije se kaže tudi pri odkrivanju vojaške dediščine. Zanimiv vpogled v dogajanje na planini Polog nad Tolminom si lahko ogledamo v spodnjem videoposnetku, ki ga je pripravil Grega Žorž.
Poglobljen opis dogajanja na planini Polog pa je dosegljiv na spletni strani: https://www.rapalskameja.si/polog/
Eden izmed konjičkov Grege Žorža so tudi pokrajinska fotografija in različni kartografski projekti.
Grega Žorž zelo rad potuje po svetu.
V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice, je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce?
24 min • 07. 02. 2026
Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)
35 min • 31. 01. 2026
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
27 min • 24. 01. 2026
Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.
27 min • 17. 01. 2026
Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in s Trstom –, tudi širšim prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.
32 min • 10. 01. 2026
