Iskanje
10 min • 28. 03. 2024
10 min • 28. 03. 2024
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Predsednik SPD Gorjanci iz Kotmare vas je za svoje delo v društvu, z mladimi ter pri ohranjanju in digitalizaciji ledinskih in hišnih imen prejel srebrno plaketo JSKD. Priznanja ni pričakoval."Enostavno delaš v svojem ritmu, takšno priznanje pa je nekaj enkratnega v življenju," pripoveduje. Vodenje društva z dolgo tradicijo, nastalo je namreč že leta 1885, je prevzel leta 2005. Odločitev je moral sprejeti v nekaj minutah in, kot pravi, če ti ni vseeno, kaj se dogaja z narodno skupnostjo, ni veliko možnosti.
Kako pa je kulturnim portalom ledinskih in hišnih imen FLU LED, ki je povezal avstrijsko Koroško in Gorenjsko in še vedno deluje, čeprav se je financiranje v okviru čezmejnega evropskega projekta končalo že pred leti?
Foto (Matej Maček, JSKD): nagrajenec Vinko Wieser in predsednik JSKD Damjan Damjanovič
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Predsednik SPD Gorjanci iz Kotmare vas je za svoje delo v društvu, z mladimi ter pri ohranjanju in digitalizaciji ledinskih in hišnih imen prejel srebrno plaketo JSKD. Priznanja ni pričakoval."Enostavno delaš v svojem ritmu, takšno priznanje pa je nekaj enkratnega v življenju," pripoveduje. Vodenje društva z dolgo tradicijo, nastalo je namreč že leta 1885, je prevzel leta 2005. Odločitev je moral sprejeti v nekaj minutah in, kot pravi, če ti ni vseeno, kaj se dogaja z narodno skupnostjo, ni veliko možnosti.
Kako pa je kulturnim portalom ledinskih in hišnih imen FLU LED, ki je povezal avstrijsko Koroško in Gorenjsko in še vedno deluje, čeprav se je financiranje v okviru čezmejnega evropskega projekta končalo že pred leti?
Foto (Matej Maček, JSKD): nagrajenec Vinko Wieser in predsednik JSKD Damjan Damjanovič
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
17 min • 22. 10. 2024
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, zaznamovani s poskusi ponemčevanja in hkrati z uporom proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o boju za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti. V literarno glasbenem večeru Ars teatralis, ki smo mu dali naslov Izginotje izgnanstva, se sprehodimo skozi to zgodovino s poezijo in prozo Fabjana Hafnerja, Milke Hartman, Katarine Miklav, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Antona Haderlapa, Anite Hudl, Florjana Lipuša in Verene Gotthardt, umetnice mlajše generacije, v interpretaciji igralcev Lare Marie Vouk in Aleksandra Tolmaierja. Z glasbo nas na tej poti spremljajo baritonist Gabriel Lipuš, harmonikar Roman Pechmann, flavtist Christian Filipič in skupina Praprotnice. Neposredni prenos iz iKulta – interkulturnega prireditvenega centra v Celovcu. Scenarist: Gabriel Lipuš. Režija: Alen Jelen. Moderatorka pogovora: Mateja Železnikar. Redakcija: Staša Grahek.
56 min • 21. 10. 2024
Inštitut za slavistiko na celovški Univerzi Alpe Adria bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. S svojimi študijskimi programi slovenščine, tako na pedagoški kot nepedagoški smeri, pa skrbi tudi za izobrazbo usposobljenih profesoric in profesorjev slovenskega jezika. Teh na avstrijskem Koroškem primanjkuje. Kako poteka študij na slovenistiki, kdo se nanj vpiše in zakaj, pojasnjujejo namestnica vodje Inštituta prof. dr. Tatjana Vučajnk ter študentke Klavdija Kajtna, Lara Žnidar in Tina Matovič. Bodo po končanem študiju ostale v Avstriji in pomagale koroškim Slovencem?
21 min • 21. 10. 2024
"Z jezikom si, ali nisi," je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika v srednjih šolah? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele Koroške. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze? Prisluhnite!
19 min • 21. 10. 2024
Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.
14 min • 21. 10. 2024
