Iskanje
Število ruskih vojnih ujetnikov na Slovenskem se je spreminjalo
Lani se je na Slovenskem ob 100. obletnici prve svetovne vojne odprlo veliko število novih, zanimivih tem, povezanih s tem svetovnim vojaškim spopadom. Različne ustanove so opravile vrsto novih raziskav tega krvavega obdobja. Na ogled je bila postavljena vrsta razstav, izšlo je tudi nekaj novih knjig. Vendar je zgodba o ruskih vojnih ujetnikih na naših tleh nekako ostala neobdelana. Sredi vojne vihre so na naše ozemlje, ki je tedaj sodilo pod avstro-ogrsko monarhijo, pripeljali več deset tisoč vojnih ujetnikov iz armade carske Rusije, ki so jih zajeli v spopadih na tako imenovani vzhodni fronti. Ujetnike so uporabili kot delovno silo za vojaške potrebe v zaledju soške fronte in kot delavce na poljih, v gozdovih, delavnicah, tovarnah in rudnikih. Res je ta tema omenjena ob vsakoletnih spominskih slovesnostih ob ruski kapelici na Vršiču in še nekaterih drugih spomenikih, vendar celovitih raziskav o življenju in smrti ruskih vojnih ujetnikov še ni bilo. Kamenček v mozaiku vedenja o ruskih vojnih ujetnikih je dodal Park vojaške zgodovine v Pivki, v katerem so odprli pretresljivo razstavo z naslovom Življenje za carja, cesarja – usoda ruskih vojnih ujetnikov na naših tleh.
dr. Matjaž Bizjak, zgodovinar, podpolkovnik v Slovenski vojski.
Mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine Pivka.
Prvi ruski vojni ujetniki so prišli v našo deželo že septembra 1914; takrat so bili po zdaj znanih podatkih nastanjeni v Kranjski gori, lahko pa tudi že kje drugje. Omenjenega leta je namreč Avstrija zaradi pomanjkanja delovne sile začela premeščati vojne ujetnike iz velikih taborišč po različnih krajih cesarstva.
Po statističnih podatkih, ki sicer niso točno določeni, naj bi imelo v I. svetovni vojni izkušnjo ujetništva več kot 10 milijonov vojakov nam je povedal dr. Matjaž Bizjak, zgodovinar, podpolkovnik v Slovenski vojski.
Kot smo rekli že v uvodu, so v Parku vojaške zgodovine v Pivki odprli razstavo z naslovom Življenje za carja, cesarja. Pri tem so sicer računali, da bo to celovit vpogled v ta nadvse pomembni del slovenske zgodovine, vendar se je pokazalo, da je tema preobsežna in premalo raziskana.
Ko stopiš v razstavni prostor, opaziš pretresljivo fotografijo neskončnega bojnega polja, na katerem na padle vojake spominjajo v zemljo zapičene puške.
Na razstavi v Parku vojaške zgodovine v Pivki so še posebno zanimivi in hkrati pretresljivi predmeti, ki so jih izdelovali ruski vojni ujetniki. Ti ne kažejo samo njihovega izjemnega mojstrstva in natančnosti, ampak tudi tisto preprosto željo, da s takim delom ostaneš človek tudi v najtežjih trenutkih, ko te soljudje ponižajo do temeljev.
Število ruskih vojnih ujetnikov na Slovenskem se je spreminjalo
Lani se je na Slovenskem ob 100. obletnici prve svetovne vojne odprlo veliko število novih, zanimivih tem, povezanih s tem svetovnim vojaškim spopadom. Različne ustanove so opravile vrsto novih raziskav tega krvavega obdobja. Na ogled je bila postavljena vrsta razstav, izšlo je tudi nekaj novih knjig. Vendar je zgodba o ruskih vojnih ujetnikih na naših tleh nekako ostala neobdelana. Sredi vojne vihre so na naše ozemlje, ki je tedaj sodilo pod avstro-ogrsko monarhijo, pripeljali več deset tisoč vojnih ujetnikov iz armade carske Rusije, ki so jih zajeli v spopadih na tako imenovani vzhodni fronti. Ujetnike so uporabili kot delovno silo za vojaške potrebe v zaledju soške fronte in kot delavce na poljih, v gozdovih, delavnicah, tovarnah in rudnikih. Res je ta tema omenjena ob vsakoletnih spominskih slovesnostih ob ruski kapelici na Vršiču in še nekaterih drugih spomenikih, vendar celovitih raziskav o življenju in smrti ruskih vojnih ujetnikov še ni bilo. Kamenček v mozaiku vedenja o ruskih vojnih ujetnikih je dodal Park vojaške zgodovine v Pivki, v katerem so odprli pretresljivo razstavo z naslovom Življenje za carja, cesarja – usoda ruskih vojnih ujetnikov na naših tleh.
dr. Matjaž Bizjak, zgodovinar, podpolkovnik v Slovenski vojski.
Mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine Pivka.
Prvi ruski vojni ujetniki so prišli v našo deželo že septembra 1914; takrat so bili po zdaj znanih podatkih nastanjeni v Kranjski gori, lahko pa tudi že kje drugje. Omenjenega leta je namreč Avstrija zaradi pomanjkanja delovne sile začela premeščati vojne ujetnike iz velikih taborišč po različnih krajih cesarstva.
Po statističnih podatkih, ki sicer niso točno določeni, naj bi imelo v I. svetovni vojni izkušnjo ujetništva več kot 10 milijonov vojakov nam je povedal dr. Matjaž Bizjak, zgodovinar, podpolkovnik v Slovenski vojski.
Kot smo rekli že v uvodu, so v Parku vojaške zgodovine v Pivki odprli razstavo z naslovom Življenje za carja, cesarja. Pri tem so sicer računali, da bo to celovit vpogled v ta nadvse pomembni del slovenske zgodovine, vendar se je pokazalo, da je tema preobsežna in premalo raziskana.
Ko stopiš v razstavni prostor, opaziš pretresljivo fotografijo neskončnega bojnega polja, na katerem na padle vojake spominjajo v zemljo zapičene puške.
Na razstavi v Parku vojaške zgodovine v Pivki so še posebno zanimivi in hkrati pretresljivi predmeti, ki so jih izdelovali ruski vojni ujetniki. Ti ne kažejo samo njihovega izjemnega mojstrstva in natančnosti, ampak tudi tisto preprosto željo, da s takim delom ostaneš človek tudi v najtežjih trenutkih, ko te soljudje ponižajo do temeljev.
Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adela Pukl, Anja Jerin in Miha Špiček, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.
35 min • 15. 02. 2026
Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.
31 min • 07. 02. 2026
Zasavska planinska pot je planinska vezna obhodnica ali planinska transverzala v Sloveniji. Ima že skoraj 70 let svojega obstoja. Leži v Posavskem hribovju. Povezuje Zasavje in Posavje v vezno pot z 19 kontrolnimi točkami (žigi). Dolga je 200 kilometrov, z vzponi 9.613 m in spusti 8.573 m. Razdeljena je na 12 etap, od 4 do 8 ur hoda. Zasavska planinska pot omogoča obhod Posavskega hribovja po urbanih dolinah in samotnih planotah, ob obisku 12 planinskih koč in vaških gostiln.
31 min • 01. 02. 2026
Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
38 min • 25. 01. 2026
V medijski krajini je postalo popularno primerjanje minulih obdobij človeštva s sedanjostjo. Predvsem radi vlečemo rojstvo destruktivnih ideologija iz tridesetih let dvajsetega stoletja z današnjim stanjem duha in geopolitično situacijo. A lahko gremo v teh poskusih še dosti globje. V še mračnejša obdobja, ko se je bestialnost človeka postavila na ogled kot redko kdaj. Govorimo o času visokega srednjega veka, ki se je nato prevesil v nove zore in nova upanja novega veka. Takrat, ko je cerkev prevevala vsako srčiko bivanja, so po evropski celini, pa tudi drugje po svetu, kamor so kolonizatorji prenesli »omiko,« besneli čarovniški procesi. O majhnem delčku tedanje sodne prakse kot tudi stanja duha govori oddaja sledi časa, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.
33 min • 18. 01. 2026
