Oglarstvo je bilo nekoč izrazita gospodarska dejavnost, povezan s fužinarstvom, železarstvom in še zlasti s kovaštvom
O oglarstvu lahko govorimo že v času tako imenovane prazgodovine, saj je imelo osnovno vlogo pri pridobivanju in taljenju kovin, kot so baker, bron in železo. Svojo vlogo pa je imelo oglje tudi v postopkih balzamiranja v egipčanski kulturi. Največji razcvet je v naših krajih doživelo oglarstvo v 19. stoletju, ko so se razvile fužine. Tako naj bi bilo leta 1826 na Jelovici kar 838 oglarskih kop ali kopišč. Oglje so kuhali na številnih področjih od Gorenjske, Kočevske, do Dolenjske in Notranjske in na področju Trnovskega gozda, kjer so z ogljem oskrbovali zlasti rudnik živega srebra v Idriji. Z ogljem so trgovali v Trstu, Ljubljani in na Reki, odkupovali so ga različni trgovci in ga prodajali tudi v Furlaniji. Oglarstvo je kulturni pojav in je bilo nekoč pomemba dopolnilna gospodarska dejavnost, danes pa seveda nima več takega obsega kot nekoč. Je pa zanimiva popestritev turistične ponudbe, ko obiskovalci lahko spremljajo celoten postopek – od priprave lesa, kope do kuhanja oglja. O oglarstvu bomo govorili v oddaji Sledi časa.
Sogovorniki
Adolf Malovrh, star 90 let, doma iz Šentjošta, se spominja, da so nekoč veliko oglarili v bližnjih gozdovih. To se je v njegovi družini prenašalo iz roda v rod, že njegov ded in nato oče sta kuhala oglje. Po domačem receptu, kot sam pravi, pa je oglje kuhal tudi sam. Pri njih doma so imela namreč tudi kovačijo in so oglje potrebovali za svoje potrebe. Adolf Malovrh nam je natančno opisal, kako je ves postopek potekal.
Peter Brenčič, doma iz Zaplane, pa je lahko bi rekli sodoben oglar, čeprav je rezultat enak kot pri klasičnem kuhanju lesa v kopi, vendar pa se to pri njem odvija na sodoben način v dveh velikih kovinskih pečeh, ki ju je sestavil sam.
Kako je bilo?
Peter Brenčič se je srečal z oglarstvom že v otroških letih, ko je pomagal pri sestavljanje kope očetu, ki je bil kovač in je poteboval oglje. Kasneje se je oglarjenje lotil sam, in pri tem začel svojo pot- sodobnega oglarja.
Nekoč
Danes
