Iskanje
Najstarejša otroška revija pri nas, ki otrokom vsak mesec prinaša kakovostno vsebino
75 let, 800 številk, tisoči sodelujočih avtorjev in likovnih ustvarjalcev, brez katerih si otroške in mladinske literature sploh ne gre zamisliti, in milijoni bralcev … Ciciban, najstarejša otroška revija pri nas, ki jo izdaja Mladinska knjiga Založba, je imela v najboljših letih več kot 100 tisoč izvodov naklade. Danes je številka, tudi zaradi mlajšega bratca Cicidoja, ki je začel izhajati leta 1998, mnogo nižja, kljub temu pa vsa ta leta ostaja zakladnica kakovostnih umetniških vsebin in didaktičnega gradiva za otroke. Prepoznavna je že naslovnica: z ilustracijami največjih slovenskih ilustratorjev, s prisrčnimi motivi in z živobarvnimi debelimi črkami, ki izrisujejo ime revije, s katero so zrasle generacije in generacije otrok: Ciciban. Najbrž ne bi pretiravali, če bi rekli, da je bil nekoč – na žalost dosti bolj kot danes – obvezno čtivo za najmlajše, ki so z njim vstopali v svet literature, vizualne umetnosti in znanosti. In to na njim primeren način. Ali kot pravi literarna zgodovinarka dr. Marjana Kobe:
"Gre za to, da je Ciciban do otroka zelo, zelo pozoren."
Dr. Petja Grafenauer, docentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in ena od avtorjev razstave Ciciban: prvih 70 let, poudarja, da je pri Cicibanu pomembno to, "da smo otroci dobivali kriterij tega, kaj je kakovost - kaj je kakovost v literaturi, v ilustraciji, saj so za Ciciban ustvarjali najprominentnejši pesniki, pisatelji, ilustratorji, slikarji, in to v vsem obdobju njegovega izhajanja."
O reviji Ciciban so svoja razmišljanja, izkušnje in spomine delili: slovenska pesnica, pisateljica in raziskovalka pripovednega izročila Anja Štefan, slikarka, ilustratorka in avtorica Cicibande Jelka Godec Schmidt, pisatelj Andrej Rozman Roza, ilustrator Zvonko Čoh, urednici revij Ciciban in Cicido pri založbi Mladinska knjiga Maja Žugič in Nana Kisel, Alenka Kepic Mohar, vodja sektorja izobraževalnega založništva pri založbi Mladinska knjiga, Suzana Šoster, ki je vse do upokojitve delala v MK in bila med drugim nekaj let tudi vodja časopisne dejavnosti, Pavle Učakar, do upokojitve dolgoletni likovni urednik v MK, mag. Nataša Bucik, odgovorna urednica Cicibana v 90-ih letih prejšnjega stoletja, dr. Petja Grafenauer, docentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in ena od avtorjev razstave Ciciban: prvih 70 let (poleg Pavleta Učakarja in Vasje Cenčiča) in literarna zgodovinarka, literarna zgodovinarka, ,strokovnjakinja za otroško in mladinsko literaturo dr. Marjana Kobe.
Najstarejša otroška revija pri nas, ki otrokom vsak mesec prinaša kakovostno vsebino
75 let, 800 številk, tisoči sodelujočih avtorjev in likovnih ustvarjalcev, brez katerih si otroške in mladinske literature sploh ne gre zamisliti, in milijoni bralcev … Ciciban, najstarejša otroška revija pri nas, ki jo izdaja Mladinska knjiga Založba, je imela v najboljših letih več kot 100 tisoč izvodov naklade. Danes je številka, tudi zaradi mlajšega bratca Cicidoja, ki je začel izhajati leta 1998, mnogo nižja, kljub temu pa vsa ta leta ostaja zakladnica kakovostnih umetniških vsebin in didaktičnega gradiva za otroke. Prepoznavna je že naslovnica: z ilustracijami največjih slovenskih ilustratorjev, s prisrčnimi motivi in z živobarvnimi debelimi črkami, ki izrisujejo ime revije, s katero so zrasle generacije in generacije otrok: Ciciban. Najbrž ne bi pretiravali, če bi rekli, da je bil nekoč – na žalost dosti bolj kot danes – obvezno čtivo za najmlajše, ki so z njim vstopali v svet literature, vizualne umetnosti in znanosti. In to na njim primeren način. Ali kot pravi literarna zgodovinarka dr. Marjana Kobe:
"Gre za to, da je Ciciban do otroka zelo, zelo pozoren."
Dr. Petja Grafenauer, docentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in ena od avtorjev razstave Ciciban: prvih 70 let, poudarja, da je pri Cicibanu pomembno to, "da smo otroci dobivali kriterij tega, kaj je kakovost - kaj je kakovost v literaturi, v ilustraciji, saj so za Ciciban ustvarjali najprominentnejši pesniki, pisatelji, ilustratorji, slikarji, in to v vsem obdobju njegovega izhajanja."
O reviji Ciciban so svoja razmišljanja, izkušnje in spomine delili: slovenska pesnica, pisateljica in raziskovalka pripovednega izročila Anja Štefan, slikarka, ilustratorka in avtorica Cicibande Jelka Godec Schmidt, pisatelj Andrej Rozman Roza, ilustrator Zvonko Čoh, urednici revij Ciciban in Cicido pri založbi Mladinska knjiga Maja Žugič in Nana Kisel, Alenka Kepic Mohar, vodja sektorja izobraževalnega založništva pri založbi Mladinska knjiga, Suzana Šoster, ki je vse do upokojitve delala v MK in bila med drugim nekaj let tudi vodja časopisne dejavnosti, Pavle Učakar, do upokojitve dolgoletni likovni urednik v MK, mag. Nataša Bucik, odgovorna urednica Cicibana v 90-ih letih prejšnjega stoletja, dr. Petja Grafenauer, docentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in ena od avtorjev razstave Ciciban: prvih 70 let (poleg Pavleta Učakarja in Vasje Cenčiča) in literarna zgodovinarka, literarna zgodovinarka, ,strokovnjakinja za otroško in mladinsko literaturo dr. Marjana Kobe.
V medijski krajini je postalo popularno primerjanje minulih obdobij človeštva s sedanjostjo. Predvsem radi vlečemo rojstvo destruktivnih ideologija iz tridesetih let dvajsetega stoletja z današnjim stanjem duha in geopolitično situacijo. A lahko gremo v teh poskusih še dosti globje. V še mračnejša obdobja, ko se je bestialnost človeka postavila na ogled kot redko kdaj. Govorimo o času visokega srednjega veka, ki se je nato prevesil v nove zore in nova upanja novega veka. Takrat, ko je cerkev prevevala vsako srčiko bivanja, so po evropski celini, pa tudi drugje po svetu, kamor so kolonizatorji prenesli »omiko,« besneli čarovniški procesi. O majhnem delčku tedanje sodne prakse kot tudi stanja duha govori oddaja sledi časa, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.
33 min • 18. 01. 2026
O misterioznem življenju vojaškega obveščevalca Vladimirja Vauhnika
44 min • 11. 01. 2026
Kaj so ogledala, zrcala in druge odsevne površine? To niso samo sestavni del opreme naših bivališč, so tudi odsev naših podob in še marsičesa. Ogledala imajo bogato in zanimivo zgodovino: od odsevov na vodni gladini, skrivnostnega vulkanskega stekla - obsidiana, do muranskega ali beneškega ogledala, pa vse do industrijsko izdelanih steklenih površin. Poleg tega nosijo v sebi tudi magične in simbolne moči, kot vrata v svetove onkraj vsakdana. Na te poti se bomo podali v oddaji Sledi časa.
37 min • 04. 01. 2026
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
29 min • 28. 12. 2025
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
36 min • 21. 12. 2025
