Tako vsakdanji, pa tako zanimivi in pomembni, preprosto – gumbi
Danes se bomo odpravili na malce nenavadno raziskovalno pot, saj bomo odkrivali zanimivosti, ki so povezane z vsakdanjimi predmeti, in to so gumbi. Leta 1931 so o gumbih zapisali:
"Ko so ljudje začeli pridobivati razne kovine, so začeli iz kovin izdelovati tudi kovinske zaponke, ki so jim držale skupaj njihova oblačila. Takih starinskih zaponk, ki so zelo podobne našim varnostnim iglam, so izkopali tudi že pri nas precej iz starorimskih ali pa še iz starejših grobov."
Gumbe v današnji obliki so iznašli šele dosti pozneje. Izdelovali so jih iz najrazličnejšega materiala, tudi iz zlata, srebra in dragih kamnov, pa tudi iz porcelana in stekla. Umetniško izdelovanje gumbov je doseglo v Evropi svoj vrhunec v 17. in 18. stoletju. Kot bomo slišali, pa so gumbi postali tudi odlikovanje za hrabrost. Več v oddaji Sledi časa.
Sogovorniki
Izhodišče
Izhodišče za današnjo oddajo o gumbih je zapis iz leta 1931 z naslovom Muzej za gumbe. Tako izvemo, da je zgodovina gumbov do neke mere tudi zgodovina naše kulture. Od prvotnih gumbov pa do današnjih je bila zelo dolga pot. Ta pot je obenem tudi zgodovina razvoja našega rokodelstva. Največja zbirka gumbov je bila leta 1931 v Pragi. To je bil pravcati muzej za gumbe, ki ga je uredil fabrikant gumbov Henrik Woldes. V tem muzeju so hranili zares umetniška dela te vrste. Na gumbih so bili naslikani čisto majhne slike raznih gradov in portreti. Nanje so slikali tudi razne živali, od kanarčkov, mačk, konjskih glav, do psov in papig. Na dvoru francoskega kralja Ludvika XIV. je bila navada, da so nosili gumbe iz stekla, v katere so bile ulite razne živali, celo bolhe. Nosili so pa tudi gumbe, kjer so bile vdelane male ure, slike in podobne malenkosti. Takih gumbov seveda niso nosili reveži, ampak samo imenitni in bogati ljudje. Tako v zapisu, kaj pa pri nas? Najprej smo o pomenu gumbov povprašali Marka Ličino, kustosa v muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Ta nam je med drugim povedal, da so gumbi zelo pomemeben vir podatkov, na primer na vojaških uniformah.
Izjemno presenečenje
Zgodba o gumbih je postajala med pogovorom vse zanimivejša. Lahko bi rekli, da so nam gumbi, v prenesenem pomenu, pripravili kar manjše presenečenje. Med drugo svetovno vojno so namreč gumbi postali tudi odlikovanje za hrabrost.
Gumbi
Pa smo iskali naprej. Obrt izdelovanja gumbov je bila zelo razvita tudi v naših krajih. In tako smo navezali stik z Natašo Dolejši. Izdelovanje gumbov ali gumbarstvo se je v družini Dolejši začelo na Češkem, nam je povedala Nataša Dolejši, solastnica in direktorica podjetja Dolejši modni gumbi. Njihov ded, po rodu Čeh, se je tam izučil obrti in po triletni vajenski dobi je leta 1931 z odliko naredil mojstrski izpit. Tema njegove naloge pa je bila izdelovanje gumbov iz školjk, ki se imenuje biserna matica. Leta 1938 se je potem na pobudo najbrž čeških pa tudi drugih lastnikov tekstilnih tovarn v tedanji Kraljevini Jugoslaviji preselil v Slovenijo, v Ribnico na Dolenjskem. Tam je na neki kmetiji našel prostor za svojo obrt, ga najel, postavil stroje in začel delo. Spoznal je domačo hčer in pozneje se je z njo tudi poročil. Po poroki je tudi ona začela delati v gumbarstvu. Zgodba pa je šla naprej, nam je povedala Nataša Dolejši.
Pot gumbov
Izdelki
Muzej gumbov
Nataša Dolejši razmišlja tudi, da bi nekoč morda imeli v podjetju muzej gumbov, kot jih imajo v nekaterih državah.
Širitev
Nataša Dolejši skupaj s svojo sestro, solastnico podjetja, išče vedno nove poti, tako izdelujeta tudi nakit in druge modne dodatke.
Prihodnost
V podjetju Dolejši so kupili tudi laser, s katerim lahko na gumb izpišejo logotip ali želeni vzorec, imajo spletno stran in se prilagodijo še tako zahtevnim naročnikom. V podjetju sledijo viziji, da ostanejo pomemben proizvajalec gumbov v evropskem prostoru.
Vedno gumbi
