Ljudje smo od nekdaj gledali v nebo in se nad videnim čudili. In ko smo to počeli dlje časa, smo opazili ponavljajoče se vzorce: vzhode in zahode, sončne obrate in enakonočja, lunine mene, prihode in odhode zvezd, ozvezdij in planetov. Stare človeške skupnosti so opazovano povezale s svojo mitologijo in obredjem, s čimer so si zagotovile stalnost in tudi smisel. Ta kulturna dinamika je stara toliko, kolikor je star človek, sploh pa je zgoščena v čas zimskega solsticija oziroma zimskega sončnega obrata.
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bomo potopili v danes umaknjeni čas, napolnjen z bogato vsebino, in spregovorili o dojemanju in pomenih zimskega solsticija za predkrščanske mitične skupnosti na slovenskih tleh.
Iskanje
