Iskanje
50 min • 17. 12. 2024
Ljudje smo od nekdaj gledali v nebo in se nad videnim čudili. In ko smo to počeli dlje časa, smo opazili ponavljajoče se vzorce: vzhode in zahode, sončne obrate in enakonočja, lunine mene, prihode in odhode zvezd, ozvezdij in planetov. Stare človeške skupnosti so opazovano povezale s svojo mitologijo in obredjem, s čimer so si zagotovile stalnost in tudi smisel. Ta kulturna dinamika je stara toliko, kolikor je star človek, sploh pa je zgoščena v čas zimskega solsticija oziroma zimskega sončnega obrata.
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bomo potopili v danes umaknjeni čas, napolnjen z bogato vsebino, in spregovorili o dojemanju in pomenih zimskega solsticija za predkrščanske mitične skupnosti na slovenskih tleh.
Ljudje smo od nekdaj gledali v nebo in se nad videnim čudili. In ko smo to počeli dlje časa, smo opazili ponavljajoče se vzorce: vzhode in zahode, sončne obrate in enakonočja, lunine mene, prihode in odhode zvezd, ozvezdij in planetov. Stare človeške skupnosti so opazovano povezale s svojo mitologijo in obredjem, s čimer so si zagotovile stalnost in tudi smisel. Ta kulturna dinamika je stara toliko, kolikor je star človek, sploh pa je zgoščena v čas zimskega solsticija oziroma zimskega sončnega obrata.
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bomo potopili v danes umaknjeni čas, napolnjen z bogato vsebino, in spregovorili o dojemanju in pomenih zimskega solsticija za predkrščanske mitične skupnosti na slovenskih tleh.
V evropskem in tudi slovenskem znanstvenem prostoru velja balada za eno najbogatejših in najbolje raziskanih kulturnih stvaritev. Po mnenju številnih folkloristk in folkloristov je prav zaradi svoje skrivnostne narave in žanrske kompleksnosti še danes med najzanimivejšimi literarnimi folklornimi žanri. Balade so na eni strani izraz človeškega ustvarjanja, domišljije in odseva življenjskih izkušenj, na drugi pa estetsko dejstvo, ki v sebi združuje vse temeljne prvine umetniške stvaritve. Slovenske ljudske balade je v zbirki Folkloristični zvezki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU leta 2018 zbrala dr. Marjetka Golež Kaučič. V tokratni oddaji poslušamo posnetek koncerta z naslovom Balade, ki je potekal 6. novembra 2025 v Atriju ZRC SAZU. Pripravila sta ga kantavtor Jani Kovačič, ki je priredbe in motive ljudskih balad interpretiral ob spremljavi lutnje in arhelutnje, ter dr. Marjetka Golež Kaučič, avtorica spremne besede.
57 min • 13. 01. 2026
V prvi oddaji novega leta se oziramo nazaj v leto 2025, ki nam je postreglo s številnimi glasbenimi novostmi, izdajami, festivali, koncerti, pevskimi revijami in še kaj bi se našlo … ja, leto 2025 je bilo na polju ljudske in etno glasbe res zelo polno in bogato. V oddaji poslušamo: Niko Prusnik in brate Poljanec, Gugutke, sestave Folklorne skupine Leščeček, Katice in dobitnike nagrad na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev-odsev 2025.
48 min • 06. 01. 2026
Vsestranska umetnica, glasbenica in raziskovalka glasbenih tradicij, Zvezdana Novaković, ki zadnjih nekaj let nastopa z umetniškim imenom Zven, bo v naslednjih dneh v svet poslala nov glasbeni album. Gre za tretji studijski album z naslovom Polnočno sonce, ki v ospredje postavlja glasbeni odsev naravnega arktičnega fenomena, vabi k soočanju z notranjimi labirinti in odpira prostor upanju, miru ter svetlobi. Z Zvezdano Novaković se o novem albumu pogovarjamo pred uradnim izidom in koncertno predstavitvijo, ki bo v torek, 6. januarja 2026 v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.
59 min • 30. 12. 2025
Pred zadnjo adventno nedeljo se odpravljamo na praznično potovanje po Evropi, kjer bomo spoznali bogato in navdihujoče pesemsko izročilo evropskih dežel. Tudi letos je 1. program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo z božično-novoletnimi kolednicami in voščili. Pri projektu so sodelovale še radijske hiše iz Avstrije, Bolgarije, Estonije, Finske, Škotske, Latvije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Ukrajine.
53 min • 16. 12. 2025
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.
48 min • 09. 12. 2025
