119 min • 05. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
119 min • 05. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja Jane Weber in v katerem bo nocoj tekla beseda o 60 let starem albumu "Bringing It All Back Home" ameriškega glasbenika Boba Dylana. Nocoj boste slišali vse akustične posnetke s te plošče, ponudili pa vam bomo tudi nekaj navezav na zgodovino popularne glasbe. Tako vam bo zapel tudi legendarni Mance Lipscomb iz Navasote v Teksasu. Gost naše druge oddaje o tej plošči bo Goran Dekleva.
O Bobu Dylanu, glasbeniku, ki 24. maja letos praznuje 84. rojstni dan, je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovi zasebnosti, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušamo. Koliko je torej v Dylanovi glasbi sploh njegovega?
Številne njegove pesmi povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si izposodil vzorce in jih priredil svojemu videnju. Hodil je od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice in srkal najrazličnejše vplive; imel je več prijateljev z bogatim znanjem in od vsakega je vzel najboljše. Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu občinstvu, študij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat daleč pred Dylanom in da je že v letih od 1960 do 1962 igrala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je večkrat povzel šele desetletja pozneje. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! Če na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona ni poznal in je zanj samo slišal, si je izposodil plošče, jih skrbno poslušal in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v več Dylanovih pesmih so folkloristi našli koščke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resnično težko poznati, saj so bili tako rekoč nedosegljivi, zaradi starinskega podeželskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Američana iz mesta težko razumljivi. Lastnik neke trgovine s tako glasbo, ki je prodajala po pošti, je povedal, da se spomni dečka iz Minnesote, ki je v poznih petdesetih letih po telefonu naročal plošče bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudnež, ki ni odraščal v revščini, temveč v judovski družini srednjega razreda, si je pač privoščil tudi razmeroma drage učne ure.
Nekaj tančic z Dylanove bogate kariere bomo razkrili nocoj na Prvem. Tudi pri nas je veliko novinarjev, ki proučujejo Dylanovo glasbo. Naši gostje v programih Radia Slovenija so že bili Stane Sušnik, Mitja Gašparič, Andraž Gombač, Jure Potokar in Matej Krajnc. Vljudno vabljeni k poslušanju naše druge oddaje s pesmimi s plošče "Bringing It All Back Home". Z vami bodo tehnik Robi Markoč, gost večera Goran Dekleva in urednik Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja Jane Weber in v katerem bo nocoj tekla beseda o 60 let starem albumu "Bringing It All Back Home" ameriškega glasbenika Boba Dylana. Nocoj boste slišali vse akustične posnetke s te plošče, ponudili pa vam bomo tudi nekaj navezav na zgodovino popularne glasbe. Tako vam bo zapel tudi legendarni Mance Lipscomb iz Navasote v Teksasu. Gost naše druge oddaje o tej plošči bo Goran Dekleva.
O Bobu Dylanu, glasbeniku, ki 24. maja letos praznuje 84. rojstni dan, je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovi zasebnosti, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušamo. Koliko je torej v Dylanovi glasbi sploh njegovega?
Številne njegove pesmi povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si izposodil vzorce in jih priredil svojemu videnju. Hodil je od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice in srkal najrazličnejše vplive; imel je več prijateljev z bogatim znanjem in od vsakega je vzel najboljše. Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu občinstvu, študij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat daleč pred Dylanom in da je že v letih od 1960 do 1962 igrala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je večkrat povzel šele desetletja pozneje. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! Če na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona ni poznal in je zanj samo slišal, si je izposodil plošče, jih skrbno poslušal in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v več Dylanovih pesmih so folkloristi našli koščke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resnično težko poznati, saj so bili tako rekoč nedosegljivi, zaradi starinskega podeželskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Američana iz mesta težko razumljivi. Lastnik neke trgovine s tako glasbo, ki je prodajala po pošti, je povedal, da se spomni dečka iz Minnesote, ki je v poznih petdesetih letih po telefonu naročal plošče bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudnež, ki ni odraščal v revščini, temveč v judovski družini srednjega razreda, si je pač privoščil tudi razmeroma drage učne ure.
Nekaj tančic z Dylanove bogate kariere bomo razkrili nocoj na Prvem. Tudi pri nas je veliko novinarjev, ki proučujejo Dylanovo glasbo. Naši gostje v programih Radia Slovenija so že bili Stane Sušnik, Mitja Gašparič, Andraž Gombač, Jure Potokar in Matej Krajnc. Vljudno vabljeni k poslušanju naše druge oddaje s pesmimi s plošče "Bringing It All Back Home". Z vami bodo tehnik Robi Markoč, gost večera Goran Dekleva in urednik Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Nocojšnji večer bo v znamenju glasbe in poezije avtorjev, kot so John Dawson, Robert Hunter in Jerry Garcia. Slišali boste prevode v slovenščino, ki sta jih napisala Vid Sark in Boštjan Soklič, mi pa smo jih posneli avgusta lani na koncertu v našem studiu 26 na Tavčarjevi v Ljubljani. Seznam skladb koncerta: 1. STRAŠNI VOLK (Dire Wolf, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 2. ZGUBA (Loser, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 3. JEST GREM DOL VEN (Beat It Down the Line, Jesse Fuller, priredba GD) 4. MAVRIČNO PESEM ZAPOJ (Rainbow, John Dawson, NRPS) 5. PLAMEN NA OBZORJU (Fire on the Mountain, Robert Hunter, Mickey Hart, GD) 6. IGRA (Deal, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 7. ČRNI ANDREJ (Black Peter, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 8. GORJANSKI BLUES (Deep Elem Blues, traditional, priredba GD) 9. AVTOCESTNA POLKA (New Speedway Boogie, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 10. PTICE PESEM (BIRD SONG, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 11. ŠIME ZADARSKI (Jack-a-Roe, traditional, priredba GD) 12. KROŽCI (Ripple, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 13. PARADIŽ (Garden of Eden, John Dawson, NRPS)
119 min • 10. 01. 2026
Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Gost oddaje je bil Steve James.
119 min • 03. 01. 2026
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Joe Ely je bil ameriški pevec, tekstopisec in kitarist. Bil je ena glavnih gonilnih sil progresivne countryjevske scene v Austinu v Teksasu v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sodeloval je s tako pomembnimi glasbeniki, kot so Bruce Springsteen in člani skupine The Clash. Pred leti je nastopil pri nas in mi smo posneli enega njegovih koncertov. Joe Ely je umrl 15. decembra letos, zato mu posvečamo to oddajo. Tu si lahko preberete seznam skladb iz oddaje in njihovih avtorjev. Up On The Ridge Joe Ely (Tornado Temple) Gallo Del Cielo Tom Russell (BUG) Ranches And Rivers Joe Ely (Tornado Temple) You're Workin' For The Man Joe Ely (Tornado Temple) Queen Of Heaven Ely, Pierce, Nabors (Tornado) I'm 1000 Miles From Home Ely (Tornado Temple) All Just To Get To You Ely/Sexton (BMI) Behind The Bamboo Shade Joe Ely (BMI) Letter To Laredo Joe Ely (EMI/April) Jesse's Texas Blues (By Jesse Guitar Taylor) More Jesse's Texas Blues (By Jesse Guitar Taylor) Me And Billy The Kid Joe Ely (Eiffel Tower Music) Boxcars Butch Hancock (Rainlight Music) Road Hawg Hancock (Rainlight Music) My Eyes Got Lucky Joe Ely (Eiffel Tower Music) Oh Boy West-Petty Silver City Joe Ely (Eiffel Tower) Settle For Love Ely (EMI/April) Going Down The Road Woody Guthrie/Lee Hays (Hollis Music)
118 min • 27. 12. 2025
Poslušamo posnetek božičnega koncerta Big Banda RTV Slovenija s solistko, pevko Leo Likar. Big Band je vodil Lojze Krajnčan. Koncert smo posneli 19. decembra 2025 v Siti teatru v Ljubljani. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Miha Ocvirk, glasbeni producent Rok Lopatič in asistenti Gašper Vodlan, Jure Bračko in Martin Florjančič.
119 min • 20. 12. 2025
Poslušamo drugi del ekskluzivnega posneteka koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil 22. novembra 2025 s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta, so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Urednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.
119 min • 13. 12. 2025