Iskanje
22 min • 05. 09. 2020
V sodobnem športu ni dovolj samo lex sportiva
V zadnjih dveh ali treh desetletjih je pri tujih založnikih, zlasti v angleškem in nemškem jeziku, izšla vrsta knjig in priročnikov, ki celovito ali po posameznih segmentih obravnavajo pravna razmerja na področju športa. V Sloveniji je bila doslej na tem področju izdana le ena knjiga, in sicer leta 2008. Veliko zanimanje ob izidu ter skokovit razvoj »športnega prava« v desetletju, ki je sledilo, sta bila dobra razloga za nadaljevanje dela.
Avtorjem prve izdaje se je pridružilo še nekaj referenčnih pravnih strokovnjakov, in pred mesecem dni je izšla prenovljena in razširjena znanstvena monografija Šport in pravo. Enajst vsebinskih sklopov meri na širok krog bralcev, saj v njih predstavljene teme nagovarjajo strokovno in občo športno javnost. Denimo: trženje podobe športnikov, socialne pravice športnikov in trenerjev, športni marketing, problematika dopinga, televizijske in druge medijske pravice za športne prenose, odškodninska odgovornost za poškodbe v športu in druge teme.
Doktorica Vesna Bergant Rakočević, urednica in soavtorica monografije Šport in pravo pojasnjuje, da knjiga obsega enajst zaokroženih vsebinskih sklopov, ki pa se povezujejo v celovit pregled področji in tem, kjer se srečujeta šport moderne dobe in pravo.
Denimo: trženje podobe športnikov, socialne pravice športnikov in trenerjev, športni marketing, problematika dopinga, televizijske in druge medijske pravice za športne prenose, odškodninska odgovornost za poškodbe v športu in druge teme.
Ko športnik dovoli korporaciji, da uporablja njegovo podobo ali ime, nanjo prenese del svojih osebnostnih pravic, oziroma ji za ustrezno denarno nadomestilo dovoli poseči vanje. S tem je presežen pogled, da so osebnostne pravice neprenosljive in da nimajo premoženjske narave.
Znanstvena monografija Šport in pravo je izšla konec julija pri založbi Lex Localis, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Društvom za športno pravo in Uradnim listom Republike Slovenije.
V sodobnem športu ni dovolj samo lex sportiva
V zadnjih dveh ali treh desetletjih je pri tujih založnikih, zlasti v angleškem in nemškem jeziku, izšla vrsta knjig in priročnikov, ki celovito ali po posameznih segmentih obravnavajo pravna razmerja na področju športa. V Sloveniji je bila doslej na tem področju izdana le ena knjiga, in sicer leta 2008. Veliko zanimanje ob izidu ter skokovit razvoj »športnega prava« v desetletju, ki je sledilo, sta bila dobra razloga za nadaljevanje dela.
Avtorjem prve izdaje se je pridružilo še nekaj referenčnih pravnih strokovnjakov, in pred mesecem dni je izšla prenovljena in razširjena znanstvena monografija Šport in pravo. Enajst vsebinskih sklopov meri na širok krog bralcev, saj v njih predstavljene teme nagovarjajo strokovno in občo športno javnost. Denimo: trženje podobe športnikov, socialne pravice športnikov in trenerjev, športni marketing, problematika dopinga, televizijske in druge medijske pravice za športne prenose, odškodninska odgovornost za poškodbe v športu in druge teme.
Doktorica Vesna Bergant Rakočević, urednica in soavtorica monografije Šport in pravo pojasnjuje, da knjiga obsega enajst zaokroženih vsebinskih sklopov, ki pa se povezujejo v celovit pregled področji in tem, kjer se srečujeta šport moderne dobe in pravo.
Denimo: trženje podobe športnikov, socialne pravice športnikov in trenerjev, športni marketing, problematika dopinga, televizijske in druge medijske pravice za športne prenose, odškodninska odgovornost za poškodbe v športu in druge teme.
Ko športnik dovoli korporaciji, da uporablja njegovo podobo ali ime, nanjo prenese del svojih osebnostnih pravic, oziroma ji za ustrezno denarno nadomestilo dovoli poseči vanje. S tem je presežen pogled, da so osebnostne pravice neprenosljive in da nimajo premoženjske narave.
Znanstvena monografija Šport in pravo je izšla konec julija pri založbi Lex Localis, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Društvom za športno pravo in Uradnim listom Republike Slovenije.
Romaneskni prvenec pisateljice, ki je pred nekaj leti opozorila nase z mojstrskimi kratkimi zgodbami, spretno pretresa velike teme: razmerje med odgovornostjo in krivdo, med kulturo in naturo, med individualnim in kolektivnim
20 min • 14. 02. 2026
Pesniška zbirka, za katero je njena avtorica prejela eno od letošnjih nagrad Prešernovega sklada, je podkletena s premišljevanjem o tem, čemu neki poezijo sploh brati in pisati
32 min • 07. 02. 2026
Kratkoprozna zbirka sodobnega estonskega pisatelja, za prevod katere je Julija Potrč Šavli minulo jesen prejela Sovretovo nagrado za naj prevod lanskega leta, pokaže, da je kulturna razdalja med Slovenijo in Estonijo precej manjša, kot bi si mislili
20 min • 31. 01. 2026
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
23 min • 24. 01. 2026
»Vešče so knjiga, ob kateri ti vzdrgeta srce. In se kot vranja perut iz globoko zakopane črnine zgane pradavni spomin na čarovnico v nas. Moč ni sramota.«
27 min • 17. 01. 2026
