Z roba britanskega literarnega kanona se je uspešno prebila do medijske vidnosti in kot prva temnopolta ženska v petdesetletni zgodovini prejela nagrado booker
V polifoniji ospredja dvanajstih zgodb, ki se v bogati raznovrstnosti zlivajo v konglomerat najrazličnejših nravi, konfiguracij in pluralnosti mnogoterih vidikov bivanja (tudi starostni razpon v življenje različno usmerjenih likov je širok), je mogoče najti vse, kar danes oblikuje sodobno britansko družbo. Tu so, kot jih v knjigi opisuje pisateljica: harekrišnovci, panksi, anarhisti, rastafarjanci, komunisti, hipiji, vegiji, radikalne feministke, lezbične feministke, nelezbične radikalne feministke, črne radikalne lezbične feministke in druge ter drugi drugi. V mnoštvu zgodb romana, ki je pisan iz perspektive idetitetnih presekov, kot temu bogatemu večglasju pravi prevajalka Katja Zakrajšek, pa so najbolj naglašene pripovedi temnopoltih Britank, ki jih okolica najraje tipizira in ima o njih zakodirane stereotipe. Tu jih avtorica preseže in zavrže.
v Dahomeju so v osemnajstem in devetnajstem stoletju kralju
služile vojščakinje
ženske, ki so živele na kraljevm dvoru, preskrbljene s hrano in
sužnjami
ki so palačo zapuščale z mlado suženjsko spremljevalko, ki je
pred njimi zvončkljala v svarilo, naj moški umaknejo pogled ali umrejo
Amma je zvestobo eni sami osebi doživljala kot ječo, ni odšla od doma svobodi in pustolovščinam naproti zato, da bi se dala prikovati k željam nekoga drugega
mami je osem ur na dan delala v službi, vzgojila štiri otroke,
gospodinjila, poskrbela, da je patriarh vselej dobil večerjo na mizo in
zjutraj zlikano srajco
medtem je on reševal svet
njegova edina gospodinjska naloga je bila, da je šel k
mesarju po meso za nedeljsko kosilo - nekakšen predmesten lovsko-
-nabiralniški podvig
(iz eksperimentalno zastavljenega romana Dekle, ženska, druga_i, ki ga je napisala prejemnica nagrade booker leta 2019 in angažirana literarna aktivistka).
