Iskanje
Od Rima prek Kanalske doline, Gornjega Senika, Koša iz Celovca in košarke, reške Bazovice v Slovensko stalno gledališče Trst
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Eno od volilnih okrožij naj bi bilo oblikovano po meri slovenske narodne skupnosti, zagotavlja italijanska vlada. Kako pa bo s poukom slovenskega jezika v Kanalski dolini? O tem so razpravljali na komisiji državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predstavnika Slovencev v Italiji Walter Bandelj in Rudi Pavšič sta zbrane poslanke in poslance opozorila, da gre za kompleksno zadevo, ki jo ne morejo reševati brez soglasja tam živečih rojakov.
Slovenci bodo kot jezikovna, kulturna in narodna manjšina v zamejskem prostoru obstali le, če bodo govorili jezik doma, v družini vsi, ki slovenski jezik znajo, bodisi v narečni, knjižni pogovorni ali knjižni obliki, so se strinjali udeleženci 4. srečanja pobude Slovenščina v družini. Pod geslom “Govorim svoj jezik” je srečanje tokrat potekalo v Porabju, na Gornjem Seniku.
Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. V 12 ekipah – od najmlajših do članov – sodeluje 120 košarkarskih navdušencev. Temeljni cilj kluba pa je utrjevanje zavesti med mladimi o pomenu znanja slovenskega jezika in dvojezičnosti.
ekipe Koša
foto: Koš Celovec
Na Reki je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlica, v društvu dejavna že več kot pol stoletja. Jože Grlica je bil s 16 leti ob vpisu v društvo, leta 1947, najmlajši član društva, v katerem je leta 1953 spoznal tudi soprogo Božo. Danes ponosno povesta, da v Slovenskem domu Bazovica deluje že 4. generacija družina Furlan Grlica. Oba še vedno pojeta pri mešanem pevskem zboru, prav tako ustanovljenem 1947. Društvo, ki sta ga v desetletjih pomagala graditi, je resnično postalo njun drugi dom, saj se v njem družijo s prijatelji in govorijo slovensko. Zato si želita, da bi Bazovica delovala in se razvijala še veliko let in bi, kot pravi Jože Grlica, še naprej peli, plesali in se veselili.
Daljši pogovor z Božo in Jožetom Grlico, lahko slišite v tokratni oddaji, ki jo sklenemo s povabilom v SSG Trst.
V petek 10.11.2017 so v Trstu premierno uprizorili komedijo francoskega dramatika Floriana Zellerja »Resnica«. Izjemno virtuozno izpisano besedilo v prevodu Aleša Bergerja je režiral Alen Jelen. Premierno občinstvo je bilo navdušeno in z je z gromkim aplavzom nagradilo Vladimirja Jurca v naslovni vlogi ter Tino Gunzek, Lučko Počkaj in Daniela Malalana. Več o predstavi lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
Prisluhnite!
Od Rima prek Kanalske doline, Gornjega Senika, Koša iz Celovca in košarke, reške Bazovice v Slovensko stalno gledališče Trst
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Eno od volilnih okrožij naj bi bilo oblikovano po meri slovenske narodne skupnosti, zagotavlja italijanska vlada. Kako pa bo s poukom slovenskega jezika v Kanalski dolini? O tem so razpravljali na komisiji državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predstavnika Slovencev v Italiji Walter Bandelj in Rudi Pavšič sta zbrane poslanke in poslance opozorila, da gre za kompleksno zadevo, ki jo ne morejo reševati brez soglasja tam živečih rojakov.
Slovenci bodo kot jezikovna, kulturna in narodna manjšina v zamejskem prostoru obstali le, če bodo govorili jezik doma, v družini vsi, ki slovenski jezik znajo, bodisi v narečni, knjižni pogovorni ali knjižni obliki, so se strinjali udeleženci 4. srečanja pobude Slovenščina v družini. Pod geslom “Govorim svoj jezik” je srečanje tokrat potekalo v Porabju, na Gornjem Seniku.
Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. V 12 ekipah – od najmlajših do članov – sodeluje 120 košarkarskih navdušencev. Temeljni cilj kluba pa je utrjevanje zavesti med mladimi o pomenu znanja slovenskega jezika in dvojezičnosti.
ekipe Koša
foto: Koš Celovec
Na Reki je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlica, v društvu dejavna že več kot pol stoletja. Jože Grlica je bil s 16 leti ob vpisu v društvo, leta 1947, najmlajši član društva, v katerem je leta 1953 spoznal tudi soprogo Božo. Danes ponosno povesta, da v Slovenskem domu Bazovica deluje že 4. generacija družina Furlan Grlica. Oba še vedno pojeta pri mešanem pevskem zboru, prav tako ustanovljenem 1947. Društvo, ki sta ga v desetletjih pomagala graditi, je resnično postalo njun drugi dom, saj se v njem družijo s prijatelji in govorijo slovensko. Zato si želita, da bi Bazovica delovala in se razvijala še veliko let in bi, kot pravi Jože Grlica, še naprej peli, plesali in se veselili.
Daljši pogovor z Božo in Jožetom Grlico, lahko slišite v tokratni oddaji, ki jo sklenemo s povabilom v SSG Trst.
V petek 10.11.2017 so v Trstu premierno uprizorili komedijo francoskega dramatika Floriana Zellerja »Resnica«. Izjemno virtuozno izpisano besedilo v prevodu Aleša Bergerja je režiral Alen Jelen. Premierno občinstvo je bilo navdušeno in z je z gromkim aplavzom nagradilo Vladimirja Jurca v naslovni vlogi ter Tino Gunzek, Lučko Počkaj in Daniela Malalana. Več o predstavi lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.
Prisluhnite!
Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto. Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji.
59 min • 15. 12. 2025
Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!
27 min • 08. 12. 2025
Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije
57 min • 08. 12. 2025
Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.
58 min • 01. 12. 2025
Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.
58 min • 24. 11. 2025
