Iskanje
Z rojaki v sosednjih državah o napetih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, športu in umetnosti, ki povezuje, ohranjanju tradicije ljudskih pesmi in letošnjih načrtih
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Predstavnica slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, pobudnica pouka slovenščine na tamkajšnjih osnovnih šolah. Zanimanje za učenje slovenščine je bilo v zadnjih letih veliko, tako da pouk ob pomoči učiteljic iz Slovenije poteka na kar 13 osnovnih šolah v Varaždinski županiji, na gimnaziji pa se 50 dijakov slovenski jezik uči v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema.
Pouk slovenskega jezika poteka tudi v Medžimurski županiji, kjer pa, ugotavlja Barbara Antolić Vupora, na prijave vplivajo tudi nerešeni odnosi med obema državama, saj na nekaterih šolah zanimanja za učenje slovenščine ni več, na drugih pa je veliko.
“Nenavadno je, da ne eni od šol ni nobene prijave, čeprav je bil po prejšnjih anketah velik interes.”
Drugače je v Istri. Predsednica Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Danica Avbelj pravi, da sta prepletanje narodnostnih korenin in večkulturnost, ki bogati življenje, v Pulju nekaj običajnega.
“Vsi živimo na enem prostoru in neumno, smešno bi bilo, da bi se gledali grdo.”
Tesne vezi pa ohranjajo tudi rojaki iz Pulja in Reke. SKD Istra in Slovenski dom Bazovica sta tako skupaj pripravila razstavo z naslovom “Ritem sprememb” akademske slikarke Julijane Kocanović Grubić. Dolgoletna profesorica na puljski srednji šoli za oblikovanje in na gimnaziji je svoja dela zdaj razstavila pri rojakih na Reki.
Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga »Tito in tovariši«, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2011, je uspešnica. Berejo jo po vsej Evropi, v italijanskem, nemškem, francoskem in celo poljskem jeziku, aprila pa jo pričakujejo tudi ameriški bralci. Odzivi so presenetili profesorja Pirjevca, ki – kot je povedal Mirjam Muženič – ne računa, da bo z njo dosegel spravo:
” Ne računam toliko na spravo, temveč na neko pomirjenje, razumevanje naše skupne zgodovine. To knjigo pišem prav v tem smislu. Hočem pokazati, da vse ni bilo črno belo, da so eni in drugi počenjali stvari, ki jih danes obžalujemo, ampak so bili pač vpeti v grozno vojno, ki je bila verjetno najstrašnejša v zgodovini človeštva.”
Na Radišah pri Celovcu smo se pogovarjali z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo. Več sto pesmi z Radiš in okolice dopolnjuje tudi zbirka zgoščenk s temi pesmimi, ki se še vedno prenašajo iz roda v rod, je povedal Nužej Tolmaier, sogovornik Petre Kos Gnamuš v tokratnih Sotočjih.
Pri Zvezi Slovencev na Madžarskem pa letos pripravljajo kar nekaj novosti pripravljajo. Prva letošnja prireditev je bilo predavanje Govorica telesa, med načrti pa je tudi priprava Slovenskih dnevov knjige, na katerih bodo povezali literaturo in filmsko umetnost, pravi sekretarka zveze Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Z rojaki v sosednjih državah o napetih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, športu in umetnosti, ki povezuje, ohranjanju tradicije ljudskih pesmi in letošnjih načrtih
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Predstavnica slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, pobudnica pouka slovenščine na tamkajšnjih osnovnih šolah. Zanimanje za učenje slovenščine je bilo v zadnjih letih veliko, tako da pouk ob pomoči učiteljic iz Slovenije poteka na kar 13 osnovnih šolah v Varaždinski županiji, na gimnaziji pa se 50 dijakov slovenski jezik uči v okviru hrvaškega izobraževalnega sistema.
Pouk slovenskega jezika poteka tudi v Medžimurski županiji, kjer pa, ugotavlja Barbara Antolić Vupora, na prijave vplivajo tudi nerešeni odnosi med obema državama, saj na nekaterih šolah zanimanja za učenje slovenščine ni več, na drugih pa je veliko.
“Nenavadno je, da ne eni od šol ni nobene prijave, čeprav je bil po prejšnjih anketah velik interes.”
Drugače je v Istri. Predsednica Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Danica Avbelj pravi, da sta prepletanje narodnostnih korenin in večkulturnost, ki bogati življenje, v Pulju nekaj običajnega.
“Vsi živimo na enem prostoru in neumno, smešno bi bilo, da bi se gledali grdo.”
Tesne vezi pa ohranjajo tudi rojaki iz Pulja in Reke. SKD Istra in Slovenski dom Bazovica sta tako skupaj pripravila razstavo z naslovom “Ritem sprememb” akademske slikarke Julijane Kocanović Grubić. Dolgoletna profesorica na puljski srednji šoli za oblikovanje in na gimnaziji je svoja dela zdaj razstavila pri rojakih na Reki.
Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga »Tito in tovariši«, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2011, je uspešnica. Berejo jo po vsej Evropi, v italijanskem, nemškem, francoskem in celo poljskem jeziku, aprila pa jo pričakujejo tudi ameriški bralci. Odzivi so presenetili profesorja Pirjevca, ki – kot je povedal Mirjam Muženič – ne računa, da bo z njo dosegel spravo:
” Ne računam toliko na spravo, temveč na neko pomirjenje, razumevanje naše skupne zgodovine. To knjigo pišem prav v tem smislu. Hočem pokazati, da vse ni bilo črno belo, da so eni in drugi počenjali stvari, ki jih danes obžalujemo, ampak so bili pač vpeti v grozno vojno, ki je bila verjetno najstrašnejša v zgodovini človeštva.”
Na Radišah pri Celovcu smo se pogovarjali z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo. Več sto pesmi z Radiš in okolice dopolnjuje tudi zbirka zgoščenk s temi pesmimi, ki se še vedno prenašajo iz roda v rod, je povedal Nužej Tolmaier, sogovornik Petre Kos Gnamuš v tokratnih Sotočjih.
Pri Zvezi Slovencev na Madžarskem pa letos pripravljajo kar nekaj novosti pripravljajo. Prva letošnja prireditev je bilo predavanje Govorica telesa, med načrti pa je tudi priprava Slovenskih dnevov knjige, na katerih bodo povezali literaturo in filmsko umetnost, pravi sekretarka zveze Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry.
Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!
55 min • 09. 02. 2026
Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF.
59 min • 04. 02. 2026
Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!
58 min • 02. 02. 2026
Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!
58 min • 19. 01. 2026
Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!
57 min • 12. 01. 2026
