Iskanje
Kaj pomeni pobuda za zmanjšanje pravic manjšin na Hrvaškem in kaj kažejo volitve v Narodni svet koroških Slovencev? 25 let Postaje Topolovo in vabilo na pobeg v Andovce
Med manjšinami na Hrvaškem skrb vzbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Z drugo referendumsko pobudo pa želijo preklicati ratifikacijo Carigrajske konvencije, ki pred nasiljem varuje ženske.
Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Na Reki je prepovedal zbiranje podpisov pod pobudo za preklic ratifikacije Carigrajske konvencije, ostro pa se je odzval tudi zoper pobudo za zmanjšanje pravic poslancev iz vrst narodnih skupnosti.
“Menim, da sta obe pobudi nevzdržni in rekel bi, da celo sramota za civilizirano državo, kar še vedno verjamem, da Hrvaška je. Zame je preprosto nesprejemljivo, da se zbirajo podpisi in zahteva razveljavitev Carigrajske konvencije, katere pravzaprav edini cilj je zaščititi ženske in otroke pred zlorabo. Druga pobuda, ki želi manjšinskim poslancem v saboru onemogočiti glasovanje in sodelovanje v razpravah o vseh temah, je preprosto nekaj – dovolil bi si reči, pošastnega. Ne morem si niti predstavljati, da bi v saboru bili poslanci prve kategorije, tisti torej, ki bi lahko glasovali o vsem, in poslanci druge kategorije, ki ne bi mogli glasovati denimo o zaupnici vladi ali proračunu.”
Daljši pogovor z županom Reke Vojkom Obersnelom lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo vodjo poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marka Oražeja, ki pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike.
S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo arhitektko Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer skoraj zapuščeni vasici Topolovo v Beneški Sloveniji in začetkih pred četrt stoletja. Kako je projekt povezal umetnike z različnih področij, ki se vedno znova vračajo v to vasico v Beneški Sloveniji, in kakšno je danes tam življenje, pa pripoveduje Vida Rucli, ena od urednic publikacije ob 25. Postaji, ki zdaj stalno živi v tej vasici pod Kolovratom.
Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost – se imenuje čezmejni projekt, v katerem od lanskega aprila sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in z Madžarske. Med njimi je tudi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, ki je v okviru Programa čezmejnega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija – Madžarska pridobilo okrog 110 tisoč evrov evropskih sredstev.
Predsednika društva Andovci Karl Holec v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da so v okviru projekta opravili že ¾ zastavljenega dela. Tako je že urejena tudi soba za pobeg, v kateri bodo obiskovalci spoznali zgodovino čarovništva v Porabju in ki bo uradno odprta konec meseca. Zdaj potekajo testiranja in prilagoditve programa, ki bo potekal v treh jezikih; slovenskem, madžarskem in nemškem. Obiskovalci pa se bodo v sobi srečali tudi s čaralicami in drugimi liki.
V Andovcih, kjer so v zadnjih letih uredili Porabsko domačijo z Malim Triglavom in hišo rokodelstva, idej in načrtov ne manjka, tako dolgoročnih, za katere rabijo denar, kot kratkoročnih, za katere pa denarja ne rabijo. Letos so vse svoje moči usmerili v projekt Escape, Karel Holec pa se zaveda, da morajo turistom vseskozi ponujati novosti in dopolnjevati svojo ponudbo. Večjo ponudbo imaš, več turistov lahko pričakuješ:
»Delamo na tem, tudi s sobo za pobeg. Denar naj ostane pri nas, bodisi v Andovci, Slovenski vesi, pri sosedih, skratka v Porabju. Sem pride ogromno turistov, ampak denar ne ostane pri porabskih Slovencih. Večina, ki se tu ukvarja s turizmom, je namreč prišla iz drugih delov Madžarske. Domačini se moramo še naučiti dela v turizmu.«
Prisluhnite!
Kaj pomeni pobuda za zmanjšanje pravic manjšin na Hrvaškem in kaj kažejo volitve v Narodni svet koroških Slovencev? 25 let Postaje Topolovo in vabilo na pobeg v Andovce
Med manjšinami na Hrvaškem skrb vzbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Z drugo referendumsko pobudo pa želijo preklicati ratifikacijo Carigrajske konvencije, ki pred nasiljem varuje ženske.
Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Na Reki je prepovedal zbiranje podpisov pod pobudo za preklic ratifikacije Carigrajske konvencije, ostro pa se je odzval tudi zoper pobudo za zmanjšanje pravic poslancev iz vrst narodnih skupnosti.
“Menim, da sta obe pobudi nevzdržni in rekel bi, da celo sramota za civilizirano državo, kar še vedno verjamem, da Hrvaška je. Zame je preprosto nesprejemljivo, da se zbirajo podpisi in zahteva razveljavitev Carigrajske konvencije, katere pravzaprav edini cilj je zaščititi ženske in otroke pred zlorabo. Druga pobuda, ki želi manjšinskim poslancem v saboru onemogočiti glasovanje in sodelovanje v razpravah o vseh temah, je preprosto nekaj – dovolil bi si reči, pošastnega. Ne morem si niti predstavljati, da bi v saboru bili poslanci prve kategorije, tisti torej, ki bi lahko glasovali o vsem, in poslanci druge kategorije, ki ne bi mogli glasovati denimo o zaupnici vladi ali proračunu.”
Daljši pogovor z županom Reke Vojkom Obersnelom lahko slišite v tokratni oddaji.
Gostimo vodjo poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marka Oražeja, ki pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike.
S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo arhitektko Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer skoraj zapuščeni vasici Topolovo v Beneški Sloveniji in začetkih pred četrt stoletja. Kako je projekt povezal umetnike z različnih področij, ki se vedno znova vračajo v to vasico v Beneški Sloveniji, in kakšno je danes tam življenje, pa pripoveduje Vida Rucli, ena od urednic publikacije ob 25. Postaji, ki zdaj stalno živi v tej vasici pod Kolovratom.
Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost – se imenuje čezmejni projekt, v katerem od lanskega aprila sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in z Madžarske. Med njimi je tudi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, ki je v okviru Programa čezmejnega teritorialnega sodelovanja Interreg Slovenija – Madžarska pridobilo okrog 110 tisoč evrov evropskih sredstev.
Predsednika društva Andovci Karl Holec v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da so v okviru projekta opravili že ¾ zastavljenega dela. Tako je že urejena tudi soba za pobeg, v kateri bodo obiskovalci spoznali zgodovino čarovništva v Porabju in ki bo uradno odprta konec meseca. Zdaj potekajo testiranja in prilagoditve programa, ki bo potekal v treh jezikih; slovenskem, madžarskem in nemškem. Obiskovalci pa se bodo v sobi srečali tudi s čaralicami in drugimi liki.
V Andovcih, kjer so v zadnjih letih uredili Porabsko domačijo z Malim Triglavom in hišo rokodelstva, idej in načrtov ne manjka, tako dolgoročnih, za katere rabijo denar, kot kratkoročnih, za katere pa denarja ne rabijo. Letos so vse svoje moči usmerili v projekt Escape, Karel Holec pa se zaveda, da morajo turistom vseskozi ponujati novosti in dopolnjevati svojo ponudbo. Večjo ponudbo imaš, več turistov lahko pričakuješ:
»Delamo na tem, tudi s sobo za pobeg. Denar naj ostane pri nas, bodisi v Andovci, Slovenski vesi, pri sosedih, skratka v Porabju. Sem pride ogromno turistov, ampak denar ne ostane pri porabskih Slovencih. Večina, ki se tu ukvarja s turizmom, je namreč prišla iz drugih delov Madžarske. Domačini se moramo še naučiti dela v turizmu.«
Prisluhnite!
Še enkrat se poklonimo tržaškemu rojaku Miroslavu Košuti, velikemu literatu, ki je pustil sledi ne le v zamejskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Ustavimo se v Porabju in preverimo, kako je bilo na tradicionalnem Borovem gostüvanju. Povabimo na ogled zanimive razstave Divja 70. leta, ki pripoveduje o boju koroških Slovencev za svoje pravice in solidarnosti. Čestitamo Slovenskemu prosvetnemu društvu Šentjanž, ki letos praznuje 120. obletnico ustanovitve. Skrb za slovenski jezik je ena od ključnih nalog društva, pravi predsednica Nadja Keuschnig. Doktorica Barbara Riman, vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, pa spregovori o slovenskih društvih na Hrvaškem v prejšnjem stoletju in ob tem ugotavlja, da so današnji izzivi zelo podobni tistim pred 100 leti. Kakšni so? Prisluhnite!
58 min • 16. 02. 2026
Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!
55 min • 09. 02. 2026
Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF.
59 min • 04. 02. 2026
Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!
58 min • 02. 02. 2026
Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!
58 min • 19. 01. 2026
