O mladih, z mladimi, za mlade

Opis epizode

Pomemben jubilej Narodnega sveta koroških Slovencev, mreženje mladih v MAJ-u, skupni odbor Slovenije in Furlanije julijske krajine, o slovenščini na reški OŠ Kozala in z Martinom Ropošem o razvoju Porabja

S predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinom Inzkom potegnemo črto pod 70 let delovanja te krovne organizacije, ki je pomemben jubilej praznovala v Kulturnem domu v Pliberku. Časi se spreminjajo in spremembe so nujne tudi v Narodnem svetu, pravi dolgoletni diplomat, prepričan, da je v organizaciji kar nekaj sposobnih mladih, ki bodo nadaljevali delo.

Kaj pa mladi, ki se ne najdejo več v klasičnih krovnih organizacijah? Kot odgovarja predsednik NSKS, se tega zavedajo.

»Mladi bi radi imeli skupno krovno organizacijo, proti temu nimam nič. Imam celo model, kako bi to lahko dosegli. Mi imamo približno 800 funkcionarjev na Južnem Koroškem; od Zveze partizanov do Slovenskega atletskega kluba. Ti funkcionarji bi lahko volili skupno vodstvo.«

Da mlade rojake zanima sodelovanje in povezovanje, dokazuje tudi mreža Alpe Jadran – MAJ, ki je svoje letošnje sklepno srečanje pripravila v Ljubljani. Mladi rojaki iz sosednjih držav in Slovenije so že drugo leto spoznavali drug drugega in življenje v zamejstvu, na delavnicah pa dobivali znanje predvsem s področja gospodarstva. Kdo so mladi iz sosednjih držav, ki sodelujejo v MAJ-u in zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji.

Eden od članov mreže je Simon Kumer z avstrijske Koroške, dijak dvojezične trgovske akademije v Celovcu, ki je pred tem je obiskoval Slovensko gimnazijo.  Projekt Maj je zanimiv, pravi, saj jim ponuja možnost, da se slovensko govoreči mladi ne glede na to, od kod iz regije Alope Jadran prihajajo,  da se povezujejo in spoznavajo.

»To je pomembno za našo prihodnost. Da se slovensko govoreči mladi, ki nas ni veliko v primerjavi z drugimi državami, združujemo tudi na gospodarskem in političnem področju, da bomo lahko v prihodnosti poslovali drug z drugim.«

V projektu Maj, ki poteka drugo leto, je skupaj sodelovalo več kot 100 mladih iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije, pri Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, ki je pobudnik in glavni organizator, pa razmišljajo, pravi podpredsednik Feliks Wieser, kako bi projekt še nadgradili.

Pogovarjamo se tudi Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji DM+, ki ima sedež v Špetru v Benečiji. Članov društvo še nima veliko, saj so društvo ustanovili pred kratkim, imajo pa kar velik bazen in to v vseh treh pokrajinah Furlanije Julijske krajine, pravi Neža Kravos.

»Mladinsko delovanje se je začelo pred dvema letoma, ko smo ugotovili, da je mladinska dejavnost v zamejstvu zelo pomanjkljiva. Združili smo moči in pripravili nekaj izobraževanja, delavnic na različne teme, ki so obrodile sadove. Ljudje so začeli v nas prepoznavati potencial, nekaj novega, neko svežino in tako se je zdaj oblikovala še večja skupina ljudi in ustanovili smo društvo.«

Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu in vrnitev Narodnega doma v Trstu sta stalni temi pogovorov predstavnikov Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Tudi na srečanju zunanjega ministra Cerarja s predsednikom vlade Furlanije Julijske krajine Fedrigo je bilo tako. Kaj sta se dogovorila, nas zanima v tokratni oddaji.

O pouku slovenščine na reški osnovni šoli Kozala se pogovarjamo z novo učiteljico Ksenijo Klovar Lukarić.

Naš gost je tudi porabski Slovenec Martin Ropoš, do pred kratkim predsednik krovne Državne slovenske samouprave. Po skoraj 25 letih  je predal vodenje organizacije. Kot podpredsednik pa bo pomagal pri uresničitvi razvojnega programa slovenskega Porabja, za katerega bo madžarska vlada v štirih letih namenila 3 milijone evrov. Kaj prinaša ta program?

Prisluhnite!