Kako bodo rojaki zaznamovali 100. obletnico koroškega plebiscita in kako požig Narodnega doma v Trstu, kakšni izzivi čakajo porabske Slovence in kako spodbuditi mlade k aktivnejši vlogi v slovenskih društvih na Hrvaškem
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? Pričakovanja rojakov so velika, poslanka Zelenih, koroška Slovenka Olga Voglauer pa je zadovoljna s koalicijskim sporazumom, v katerem so določeni prvi koraki za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Gre namreč za področje, kjer zadnjih 25 let ni bilo nikakršnih sprememb.
»Uspelo nam je, da bomo znatno povečali podporo narodnim skupnostim, predvsem pa gre tudi za novo kodifikacijo prava na področju manjšinskega šolstva, jezikov, topografije, kar velja predvsem za območje Dunaja in Gradiščanske.«
Spremembe se obetajo tudi pri financiranju manjšinskih medijev, napoveduje Olga Voglauer in ob tem opozarjajo, da sta za pogajalsko mizo sedeli dve strani.
»V sporazumu je zdaj zapisano, da bomo zagotovili najmanj en manjšinski tiskani list. To bo posebna dotacija in ne denar iz manjšinske podpore, kot je bilo to doslej.«
Seveda je treba vse to zdaj določiti še v novi zakonodaji, dodaja poslanka Zelenih, ki je dejavno sodelovala pri oblikovanju koalicijskega sporazuma prav pri pravicah manjšin. Poudarja pa tudi, da je to le prvi korak, pogovori se nadaljujejo.
»Moja naloga bo, da bomo naredili še marsikateri korak naprej.«
100. obletnice
Na avstrijskem Koroškem bodo letos obeleževali 100. obletnico koroškega plebiscita in pri tem bodo dejavno sodelovali tudi koroški slovenski ustvarjalci. Med projekti, ki jih ob obletnici financira koroška deželna vlada je tudi Povorka živali po Koroškem, ki jo pripravlja UNIKUM – kulturni center celovške univerze. Za kakšen projekt gre, se pogovarjamo z vodjem centra Emilom Krištofom.
obeleževali 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. To za Slovence pomembno stavbo so po načrtih Maksa Fabianija zgradili v letih od 1901 do 1904. Ker je bila stavba simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču in trn v peti fašistom so 1920 požgali.
To je pomemben simbol, pojasnjuje upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar.
»Spominja nas na čase, ko smo Slovenci doživljali velik narodni, gospodarski, političen in vsakršen vzpon, in na čase, ko je bilo vse to s silo zatrto. Zavedne ljudi, ki hodijo mimo te stavbe, vedno prevevajo čustva ponosa hkrati pa občutek obžalovanja zaradi krivic, ki so sledile.«
Slovenska manjšina naj bi stavbo, v kateri je zdaj oddelek za tolmače tržaške univerze, dobila nazaj, toda vprašanje je, kdaj. Za študijski oddelek je treba najti nove prostore. Kot pojasnjuje Ivo Jevnikar pa Slovenci že vse od požiga naprej pričakujejo, da bodo dom vrnili nekdanjim lastnikom. Toda to se ni zgodilo.
Kaj bi si naš sogovornik želel v vrnjenem Narodnem domu, lahko slišite v tokratni oddaji.
Razvoj slovenskega Porabja in drugi izzivi
Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss potegnemo črto pod lansko leto, ko je madžarska vlada potrdila razvojni program slovenskega Porabja. Gre za pilotni projekt, ki naj bi pospešil razvoj tega vrsto let zapostavljenega območja. Letos bodo sledili konkretni, podrobnejši projekti. Razpisi zanje naj bi tako bili objavljeni že prihodnji mesec, napoveduje zagovornica.
Za razvoj Porabja je zelo pomembna cestna infrastruktura, od lokalnih do glavnih cest, saj brez nje ne morejo razvijati turizem. Pomemben izziv bo tudi čiščenje odpadnih voda, ki predstavlja velik problem. Erika Kölleš Kiss pri tem pričakuje sodelovanje narodnega parka Őrség, kjer temu problemu doslej niso posvečali nobene pozornosti.
Za Slovence v Porabju je zelo pomembna slovensko madžarska mešana komisija, v kateri sodelujejo pristojni z različnih ministrstev obeh držav poleg ter predstavniki obeh manjšin. Prav na sejah te komisije so se dogovorili za ključne projekte in rešili številne težave. Lani seje ni bilo, zato naj bi se mešana komisija sestala v drugi polovici marca, napoveduje sogovornica Silve Eöry.
»Upam, da bo tudi Slovenija namenila pozornost razvoju Porabja, enako kot Madžarska namenja pozornost svojim rojakom v Prekmurju. Vedeti moramo, kakšne namene ima Slovenija glede podpor.«
Erika Kölleš Kiss pa si tudi želi, da bi Slovenija končno ugotovila, kako pomembna je za porabske Slovence pomoč strokovnjakov – vzgojiteljev in učiteljev asistentov – iz Slovenije, in jim zagotovila večletne pogodbe o zaposlitvi. Zdaj imajo namreč letno pogodbo od 1.1. do 31.12., za porabske otroke in mlade pa je pomembno, da jih pri učenju slovenskega jezika ista oseba vsaj 3, 4 leta.
Mlade se da pritegniti
Mihela Pauman Budanović je predstavnica mlajše generacije Slovencev na Hrvaškem, zelo pomembne za prihodnost tam živeče slovenske narodne skupnosti.
Vodstvo Zveze slovenskih društev na Hrvaškem si namreč že dalj časa, tako kot to velja za druge krovne slovenske zamejske organizacije, prizadeva vključiti nove mlade moči, ki bi okrepile dejavnost krovne organizacije.
Z razpisom na svojem facebook profilu so navezali stik z več mladimi rojakinjami. Predsednica Barbara Riman je imela posebej uspešno srečanje z Mihelo Pauman Budanović, Mariborčanko, ki končuje doktorski študij na ljubljanski filozofski fakulteti in od leta 2013 živi na Reki.
V pogovoru z Marjano Mirković je Mihela Pauman Budanović med drugim predstavila svoje poglede na posodobitev delovanja krovne organizacije in pritegnitev mladih ter se ozrla na svojo prilagoditev reškemu okolju, kamor jo je pripeljala ljubezen.
»Morda se ne zavedamo potreb, želja in pričakovanj, ki jih imajo mladi. Če bi to raziskali, bi se jim tudi laže približali in prilagodili vsebine glede na njihova pričakovanja.«
Prepričana je, da so Slovenci v sosednjih državah most med državama, njihova prednost pa je poleg poznavanja obeh jezikov tudi poznavanje kulture, kar je lahko pri sklepanju gospodarskih stikov velika prednost.
Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji.
