Politična participacija, skupno in zajamčeno zastopstvo, prešerno za Prešernov dan v Zagrebu, veselo v komornem zboru v Monoštru

Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki dr. Sara Brezigar iz Inštituta za narodnostna vprašanja in dr. Zaira Vidau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki sta v raziskavo vključili 13 vidnih predstavnikov narodne skupnosti in 3 novinarje. Ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo.

Ideje, kako zagotoviti predstavnika Slovencev v Rimu, so namreč različne. Demokratska stranka predlaga t.i. Bocenski model, po katerem ima ladinska narodna skupnost  zajamčeno zastopstvo v deželnem parlamentu. To mesto zasede predstavnik, ki dobi na strankarskih kandidatnih listah največ glasov. Stranka Slovenska skupnost pa predlaga, da bi Slovence zastopal predstavnik etnične stranke. Nobena od teh možnosti po ocenah dr. Sare Brezigar ni realna. Najboljša rešitev bi se po njenem mnenju lahko zgledovala po dansko-nemškem modelu, predvsem zaščita nemške manjšine na Danskem.

»Tam civilna družba, krovna organizacija nemške manjšine, izvoli predstavnika, ki postane vodja posebnega sekretariata. To je telo, ustanovljeno pri vladi, ki dejansko skrbi za ustrezno zaščitno zakonodajo, opozarja in sodeluje na sejah, dejansko vpliva na vse, kar je povezano z manjšino.«

Ne gre za političnega predstavnika v parlamentu, temveč za funkcionarja, ki rešuje praktične težave manjšine, poudarja dr. Sara Brezigar.

V raziskavi sta intervjuvance spraševali tudi o krovnih organizacijah in njihovi vlogi. Mnenja so bila zelo kritična, pojasnjuje raziskovalka z Inštituta za narodnostna vprašanja, toda njihova vloga je še vedno pomembna, pravi.

»Treba je upoštevati, da tisti, ki je na vrhu, vedno nosi največje breme in krivdo za vse, kar je narobe. Upoštevati je tudi treba, da so te organizacije nastale v nekih drugačnih zgodovinskih okoliščinah. Razprava o tem, ali so še potrebne ali ne, se mi ne zdi smiselna. Absolutno so potrebne, saj mora imeti civilna družba v odnosu do oblasti neko obliko predstavništva. Res pa je, da bi bile potrebne določene prenove, da bi bile bolj v sozvočju s časi, v katerih živimo.«

Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom dr. Karlom Hrenom, ki je v Koroškem političnem zborniku analiziral dosedanje pobude. Prepričan je, da je ključno javno mnenje. Narodna skupnost bi ob pomoči lobistov senzibilizirala javno mnenja za ključna vprašanja in nato v drugem koraku na ta način spodbuditi tudi zakonodajne spremembe, predlaga.

»Nekaj takega bi lahko naredili tudi koroški Slovenci. Za tematiko, ki je zanje nesporna, na primer izobraževanje v slovenskem jeziku od jasli naprej, bi naredili širšo kampanjo in potem z njo vplivali na zakonodajne spremembe. To je povsem operativno vprašanje in del sredstev, ki jih zdaj porabimo za vzdrževanje pisarn, bi lahko združili v večjo operativno strukturo, ki bi nato s pomočjo zunanjih strokovnjakov naredila kampanjo.«

Samih organizacij ne bi združeval, temveč bi denar, ki ga dobijo, preusmeril v kampanje in tako vplival tudi na zakonodajne spremembe, pojasnjuje dr. Karl Hren. Kakšen pa je bil odziv na ta njegov predlog? Prisluhnite oddaji, v kateri se ustavimo tudi v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.

Mateja Železnikar