Avtorica dokumentarnega filma Požig Majda Širca, red za zasluge Slovenskemu domu Zagreb, priprave na Europeado v Celovcu, grafiti v Potrni, Fašenek in Lenka v Sakalovcih

Požig

Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig.

O Narodnem domu, požganem pred 100 leti,  njegovi vlogi, fašističnem nasilju nad Slovenci na Tržaškem in Primorskem ter nastanku filma se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca.

Dejansko pomeni požig Narodnega doma, simbola Slovencev v Trstu, začetek diktature v Evropi, začetek fašizma, pravi avtorica filma.

“In to dejansko še preden je dejansko prišel na oblast leta 1922. To so najbolj čutili Slovani, Slovenci, s popolnim odvzetjem vsega, kar smo imeli in kar ni nas označevalo za Slovence.”

Več o filmu, katerega ponovitev bo na TV Slovenija 2 v sredo, 4.3.2020, ob 23.20, v tokratni oddaji.

Red za zasluge

Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge.

 

O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Priznava, da je mlade težko pridobiti, toda to je univerzalen problem, dodaja.

“V teh društvih so v vodstvu starejši ljudje, kar je dobro, da nas kar tako ne odpišejo, saj imamo določene izkušnje. Zdi pa se mi, da nimamo neke prave formule, poti, kako se mladim približati, kako jih vključiti v vse te tokove, v društva.”

 

Europeada 2020

Na avstrijskem Koroškem se bodo pod pokroviteljstvom dežele 3.3.2020 uradno začele prireditve ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Inštitut Roberta Musila in celovška univerza bosta tako v sredo začela niz predavanj o Koroških mitih. Namen interdisciplinarnih javnih predavanj je, kot so zapisali organizatorji, razumeti mehanizme, ki delujejo v ozadju teh mitov in so pomemben del Koroške.

Poleg različnih kulturnih in znanstvenih prireditev bodo na svoj račun lahko prišli tudi ljubitelji nogometa. V času evropskega nogometnega prvenstva bo namreč na avstrijskem Koroškem pod geslom skupaj do zmage potekala Europeada. Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti organizira Slovenska športna zveza, ki ji bo tudi v prihodnje predsedoval Marjan Velik. Priprave na ta velik projekt, verjetno največji v zgodovini Slovenske športne zveze, zelo dobro potekajo, pravi, tako po sami športni plati kot pri spremljevalnih dejavnostih.

“Zelo dobro potekajo stvari ob robu, na primer z akcijo s šolarji. Vse dvojezične ljudske šole na našem območju predstavljajo manjšine, ki bodo sodelovale na Europeadi. Po eni strani se ukvarjamo s koroškimi Slovenci, po drugi strani pa z vsemi, ki bodo gostovali pri nas.”

Europeada bo med 20. in 28.6.2020 potekala pod geslom Skupaj enkratni in učenci dvojezičnih ljudskih šol so o tem geslu kot izziv posneli kratke filme.

Čezmejni

V sodelovanju z Inštitutom za umetnost v javnem prostoru je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša pripravilo zaključno prireditev razstave z naslovom Transborders. 

V okviru 72-urnega dogajanja v obliki razstave je lani potekalo več dogodkov na različnih krajih na avstrijski in slovenski strani meje. Predsednica društva Člen 7 Susanne Weitlaner v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje, da so začeli konec lanskega avgusta.

“Takrat so umetniki štiri dni ustvarjali ob meji od jugovzhodne Štajerske, Goričkega do Šentilja ob 100. obletnici podpisa sanžemenske pogodbe. Oktobra smo v Pavlovi hiši odprli razstavo. Ob njenem zaključku pa so se umetniki želeli povezati z mladimi z obeh strani meje. Tako so pripravili delavnico o rapu in ustvarjanju grafitov.”

Panoji z grafiti bodo ostali nekaj časa ne vrtu Pavlove hiše v Potrni, če jih ne bo odpihnil veter, pravi Susanne Weitlaner. 

Zadovoljna je bila tudi Tina Muler iz Gornje Radgone, ki je na enega od panojev pršila svoj grafit.

“Prvič smo se dobili pred dvema tednoma in pripravili risbe z osnutkom grafitov, nato smo vadili, tretjič pa smo dodelali ideje, ki so se nam porodile.”

Predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlaner pa je vesela, ker bodo jeseni v Gradcu dobili prvo celodnevno dvojezično skupino z nemščino in slovenščino v novem otroškem vrtcu za otroke staršev, ki imajo stalno bivališče v štajerski prestolnici. Projekt za otroke med 3. in 6. letom starosti, ki je nastal na pobudo v Gradcu živečih koroških slovenskih mam, sta podprla tudi Društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva v Gradcu in Društvo člen 7, ki je v letošnjem letu že pripravilo nekaj prireditev.

Pustno rajanje

Z negovanjem običajev Slovenci v sosednjih državah skrbijo za materni jezik in njegova narečja. Eden od teh – pustovanje – je zelo priljubljeno tudi v Porabju. Zveza Slovencev na Madžarskem tradicionalno na pustni torek oživi porabske pustne šege in navade. Letos so se »fašenki«, porabske pustne šeme, zbrali v Sakalovcih.

Fašenek in Lenka sta značilna pustna lika, brez katerega ni pustovanja, pripoveduje etnologinja Marija Kozar Mukič.

“Fašenek in Lenka, kar izhaja iz lana, ki mu pri nas pravimo len, morata plesati in visoko dvigovati kolena, da bo lan zrasel visoko in bo repa debela. To je najpomembneje, da ima človek obleko in hrano.”

Fašenek in Lenka med plesom

Prvi