Gost 42. epizode Srce bije za posel je direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc. Podjetje, ki prodaja zdravstvene rešitve v več kot 50 državah, letos cilja na osem milijonov evrov prihodkov. Caretronic raste in prodira na globalne trge, a doma ostaja pred zaprtimi vrati. Direktor Andraž Kranjc opozarja: javni razpisi so pogosto “že zaključena zgodba”, digitalizacija zdravstva pa zaradi takšnega sistema caplja na mestu. V ozadju pa se že poznajo tudi globalni pritiski – od dražjih komponent zaradi umetne inteligence do negotovosti v dobavnih verigah.
Gost 42. epizode Srce bije za posel je direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc. Podjetje, ki prodaja zdravstvene rešitve v več kot 50 državah, letos cilja na osem milijonov evrov prihodkov. Caretronic raste in prodira na globalne trge, a doma ostaja pred zaprtimi vrati. Direktor Andraž Kranjc opozarja: javni razpisi so pogosto “že zaključena zgodba”, digitalizacija zdravstva pa zaradi takšnega sistema caplja na mestu. V ozadju pa se že poznajo tudi globalni pritiski – od dražjih komponent zaradi umetne inteligence do negotovosti v dobavnih verigah.
Gost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.
62 min • 10. 02. 2026
Gost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.
59 min • 19. 01. 2026
Gost 39. epizode podkasta Srce bije za posel je Kristjan Mugerli direktor podjetja Kolektor CPG. Za uspešno infrastrukturo so ključni premišljeno načrtovanje, jasne prioritete in stabilno investicijsko okolje. Podjetje se strateško prijavlja predvsem na projekte, kjer ima reference in znanje – cestno in železniško infrastrukturo ter predore – medtem ko se iz visokih in stanovanjskih gradenj zavestno umika, da ne bi ogrozilo dolgoročne stabilnosti. Pri drugem tiru sogovornik izpostavlja paradoks: država je za birokratske postopke porabila skoraj dve desetletji, danes pa se javnost osredotoča na mesečne zamude. Kljub temu ocenjuje projekt kot uspešen in pomemben, tudi zato, ker ga v veliki meri izvaja slovensko gradbeništvo.
61 min • 19. 12. 2025
Gost 38. epizode podkasta Srce bije za posel je Dušan Olaj lastnik in direktor podjetja Duol. Podjetje, ki pod kupole postavlja športne dvorane in raziskovalne module, danes deluje na trgih, kjer je tehnološka nepredvidljivost del vsakdana. Vizijo premikanja v neznano gost opiše z metaforo: »Naše podjetje bi lahko igralo v filmu, kjer osvajajo Divji zahod. Mi smo kot vozovi, ki gredo v neznano in bodo tam ustvarili pogoje za začetek nove civilizacije.« V pogovoru razkrije, kako ta miselnost oblikuje Duolovo globalno strategijo in njegovo osebno razumevanje odgovornosti do prihodnjih generacij.
57 min • 17. 11. 2025
Gost 37. epizode podkasta Srce bije za posel je Roman Bernard, soustanovitelj in direktor podjetja NGEN. Gre za razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju. Bernard opozarja, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo – podobno kot v Španiji – izpad elektrike ponovil tudi kje drugje v Evropi. V zvezi z NEK 2 izraža dvom in poudarja, da je ključna proizvodnja energije tam, kjer se ta tudi porabi – torej pri uporabnikih. Zavzema se za decentralizacijo, razpršenost in večjo vlogo uporabnika pri upravljanju z energijo. Ko gre za ceno elektrike, pa zagovarja dinamične tarife in dodaja: med tednom je elektrika tudi po štiri ure na dan brezplačna.
56 min • 19. 09. 2025