Iskanje
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
Na obisku v Domu starejših občanov Ljubljana Vič–Rudnik (enota Bokalce)
Vsak četrtek ob pol dveh se v enem izmed prostorov enote Bokalce Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zbere skupina upokojenk, ki se ukvarja z gojenjem in predelavo zelišč. Vsak teden preverijo, kako napreduje majhen zeliščni vrt, ki so ga uredile v betonskih koritih na terasi doma. Ker se enota Bokalce nahaja v bližini narave in v mirnem okolju, gospe iz zeliščarske skupine svoj čas s pridom izkoriščajo za sprehode in nabiranje vsega, kar jim narava nudi. Pridružili smo se jim na enem od srečanj in spoznali upokojenke Jožico, Mileno, Vando in Danico.
“Sem se tukaj zelo vživela, ker mi je okolica všeč. Tudi če grem samo ven, recimo bezeg naberem pa si posušim, da imam za čajček. To je prednost,” o tem, koliko gospem pomeni naravna okoli doma, pove Jožica. Tudi Milena razloži, da je že kot otrok ob poti iz šole od doma nabirala različne zeli.
Včasih se niso dobila zdravila v lekarni in je mama to nabirala, sušila in sokove delala. Včasih se to ni dalo kupiti. In že od nekdaj imam rada rože, zemljo.
Tako kot Milena in Jožica je tudi Vanda vedno živela v sožitju z naravo. Njena družina je imela v lasti posestvo v hribih, kjer je znanje o nabiranju in predelavi različnih zeli pomenilo preživetje. Pri ukvarjanju z zelišči ji še danes največ pomeni občutek zadovoljstva, saj “si tako ponosen potem, če kaj zraste.” Delovna terapevtka v domu Damijana Hudolin razloži, da je aktivnost prilagojena sposobnostim udeleženk – prostor za sajenje je urejen v betonskih koritih na terasi, ki so dvignjena od tal.
Tako, da gospe lahko same to posadijo, same potem zalivajo, same oplevejo. Ko zraste, gospe same to porežejo, posušimo in potem to seveda tudi porabimo. Suhe porabimo za čajček, iz svežih zelišč pa kaj naredimo: namaze iz drobnjaka, zeliščno omleto smo delale, iz pehtrana smo pekle potico.
V duhu medgeneracijskega sodelovanja se je zeliščarska skupina pred leti povezala z Društvom Planet Zemlja. Skupaj so zagnali projekt Babičina zgodba o zeliščih in se povezali z osnovnimi šolami. Zdaj vsake toliko zeliščarsko skupino obišče skupina osnovnošolskih otrok, ki popestri zeliščarsko urico. “Smo bile veselo presenečene kako otroke zelišča zanimajo, še bolj pa nad tem, kaj vse že poznajo,” navdušeno pove Damijana.
Za ohranjanje in prenašanje zeliščarskega znanja na mlajše generacije se torej ni bati. V 11. letih (odkar obstaja zeliščarska skupina) se je v posebni brošuri nabralo kar precej opisov zelišč ter nasvetov o njihovih zdravilnih namenih in uporabi.
Nekaj namigov o uporabi zelišč nam je razkrila Danica:
-ozkolistni trpotec – zdravilna zel, ki blaži dražeč kašelj,
-bezeg in lipa – primerna za obkladke,
-angelika – celi rane,
-gozdne borovnice – posušene uporabimo v primeru diaree,
-cvetje regrata – uporabno za pridelavo medu.
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
35 min • 15. 01. 2026
Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih zvrsteh borilnih veščin, je bil tudi nemški državni prvak in dosegal mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V zadnjih dneh lanskega leta je Gospoda Alojza Miklavčiča pred mikrofon povabila Lucija Fatur.
32 min • 08. 01. 2026
Novo leto, nove oddaje Storž, novi sogovorniki. Prva sogovornica v tem letu bo gospa Marinka Koželj Stepic, ki prav tako, kot rada hodi po svetu, tudi rada o doživetjih pripoveduje. Veselijo jo organizacija izletov, druženje z ljudmi, spoznavanje novega. Z Lucijo Fatur sta z gospo Marinko Koželj Stepic začeli pogovor prav tam, kjer smo danes vsi, na začetku novega leta.
29 min • 01. 01. 2026
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.
29 min • 18. 12. 2025
Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih gorniških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
20 min • 11. 12. 2025
