Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300. obletnico nastanka. Pred petimi leti je bil vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Svojo živost je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal pater Romuald, ohranil vse do danes. Zaradi epidemije tokrat ne bo uprizoritve, obletnico pa zaznamujejo z razstavami, pogovori in Pasijonskim almanahom. O pomenu Škofjeloškega pasijona, sporočilu, restavriranju in njegovi vpetosti v turistično prepoznavnost Škofje Loke in Slovenije pa v tokratnem Studiu ob sedemnajstih.
In gostje:
– dr. Matija Ogrin, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU,
– Blanka Avguštin Florjanovič, Center za konserviranje knjig in papirja pri Arhivu RS,
– brat kapucin Jožko Smukavec,
– Agata Pavlovec, koordinatorica Škofjeloškega pasijona.

Zaradi epidemije je uprizoritev preložena na prihodnje leto

Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300-to obletnico nastanka. Pred petimi leti je bil vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Svojo živost je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal pater Romuald, ohranil vse do danes. Zaradi epidemije tokrat ne bo uprizoritve, obletnico pa zaznamujejo z razstavami, pogovori in Pasijonskim almanahom. O pomenu Škofjeloškega pasijona, sporočilu, restavriranju in njegovi vpetosti v turistično prepoznavnost Škofje Loke in Slovenije razpravljajo:

- dr. Matija Ogrin, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU,
- Blanka Avguštin Florjanovič, Center za konserviranje knjig in papirja pri Arhivu RS,
- brat kapucin Jožko Smukavec,
- Agata Pavlovec, koordinatorica Škofjeloškega pasijona.

Aljana Jocif