Kako ustaviti skomine po političnem kadrovanju in kaj vse je dejansko sporno?
Slovenska zakonodaja, smernice in kodeksi ne puščajo dvoma: politika in upravljanje državnih podjetij sta ločeni, politika se mora pri kadrovanju omejiti na izbor nadzornikov Slovenskega državnega holdinga ali nadzornikov tam, kjer jih imenuje vlada. Kot vemo, pa se nobena oblast ne odreče kadrovskim posegom v praktično vseh podjetjih s kapitalsko naložbo države. Med najbolj razvpitimi primeri so Pošta Slovenije, Intereuropa, slaba banka, energetska podjetja ali Telekom Slovenije. Kaj počne politika, česar ne bi smela? Lahko predsednik uprave, ki ga je podprla oblast, vladajoči stranki donira mesečna nakazila? Je običajno, da se za vodilna mesta v državnih podjetjih izbere ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev iz statuta družbe? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi spremenili način kadrovanj? Voditeljica Maja Derčar odpira razpravo o tem odprli z izkušenimi sogovorniki in odgovornimi osebami.
Sogovorniki:
- Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za nadzor na Komisiji za preprečevanje korupcije,
- Gorazd Podbevšek, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije,
- Boris Novak, direktor Energetike Maribor, nekdanji generalni direktor Pošte in glavni neizvršni direktor DUTB,
- dr. Janez Žlak, predsednik uprave SDH.
