Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi - gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se - s stališča zaposlenih - niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
- Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
- Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
- Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si
Kaj se dogaja v medijski krajini, predvsem ko gre za televizije in časnike, in kakšna je/naj bo vloga države
Bralci, poslušalci in gledalci smo ponavadi bolj pozorni na ustvarjalce medijskih vsebin, lastniki ostajajo v ozadju; so manj vidni, vendar nič manj pomembni, saj jih vodijo interesi – gospodarski, politični, družbeni. Najnovejša zgodba o spreminjanju medijskega lastništva je povezana z napovedano prodajo deleža oziroma vplačilom dodatnega kapitala v medijsko hišo Planet TV zaradi slabih poslovnih rezultatov.
Intenzivne spremembe medijskega lastništva so se dogajale v obdobju po osamosvojitvi države, ko so večinski lastniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer postali tam zaposleni. Pozneje so prodali deleže in omogočili vstop novih lastnikov, ki se – s stališča zaposlenih – niso vedno izkazali kot dobri gospodarji. Ob negativnih imamo pozitivne zglede: Gorenjski glas je primer, kako so zaposleni rešili medij pred negotovo prihodnostjo, potem ko se je dotedanji lastnik odločil prodati časopis.
Spremembe lastništva je pričakovati tudi po epidemiji, ko tiskani mediji delujejo v zaostrenih tržnih razmerah in ob upadu prihodkov od oglaševanja, naročnin in prodaje v kolportaži.
O tem voditelj Urban Tarman in gosti:
– Lenart Kučić, nekdanji novinar časnika Delo in danes neodvisnega in neprofitnega spletnega portala Pod Črto,
– Bernard Nežmah, kolumnist Mladine in raziskovalec zgodovine časnikov,
– Primož Cirman, nekdanji novinar Dela in Dnevnika, ki danes piše in raziskuje za spletni portal Necenzurirano.si