Iskanje
Uporaba umetne inteligence je v slabih dveh desetletjih v temeljih spremenila način, kako komuniciramo, se informiramo, kako raziskujemo, načrtujemo, kako se odločamo. Tehtna so opozorila, da danes v pomembni meri prispeva h krhanju demokratičnih ureditev, omejuje svobodo posameznikov in poglablja obstoječe družbene neenakosti. Kako tej ključni tehnologiji 21. stoletja postaviti jasne okvire delovanja in kaj je za to potrebno, o tem voditeljica Nina Slaček s sogovorniki.
Gostje:
- Gregor Strojin, predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI),
- dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI),
- Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član in soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI),
- Samo Zorc, Ministrstvo za javno upravo, koordinator nedavno sprejetega Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025.
Bomo znali oblikovati ustrezna pravila igre za umetno inteligenco po meri človeka?
Uporaba umetne inteligence je v slabih dveh desetletjih v temeljih spremenila načine, kako komuniciramo, se informiramo, kako raziskujemo, načrtujemo, kako se odločamo. Tehtna so opozorila, da danes v pomembni meri prispeva h krhanju demokratičnih ureditev, omejuje svobodo posameznikov in poglablja obstoječe družbene neenakosti. Kako tej ključni tehnologiji 21. stoletja postaviti jasne okvire delovanja in kaj je za to potrebno. o tem voditeljica Nina Slaček s sogovorniki.
Gostje:
- Gregor Strojin, predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI),
- dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI),
- Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član in soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI),
- Samo Zorc, Ministrstvo za javno upravo, koordinator nedavno sprejetega Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025.
Uporaba umetne inteligence je v slabih dveh desetletjih v temeljih spremenila način, kako komuniciramo, se informiramo, kako raziskujemo, načrtujemo, kako se odločamo. Tehtna so opozorila, da danes v pomembni meri prispeva h krhanju demokratičnih ureditev, omejuje svobodo posameznikov in poglablja obstoječe družbene neenakosti. Kako tej ključni tehnologiji 21. stoletja postaviti jasne okvire delovanja in kaj je za to potrebno, o tem voditeljica Nina Slaček s sogovorniki.
Gostje:
- Gregor Strojin, predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI),
- dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI),
- Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član in soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI),
- Samo Zorc, Ministrstvo za javno upravo, koordinator nedavno sprejetega Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025.
Bomo znali oblikovati ustrezna pravila igre za umetno inteligenco po meri človeka?
Uporaba umetne inteligence je v slabih dveh desetletjih v temeljih spremenila načine, kako komuniciramo, se informiramo, kako raziskujemo, načrtujemo, kako se odločamo. Tehtna so opozorila, da danes v pomembni meri prispeva h krhanju demokratičnih ureditev, omejuje svobodo posameznikov in poglablja obstoječe družbene neenakosti. Kako tej ključni tehnologiji 21. stoletja postaviti jasne okvire delovanja in kaj je za to potrebno. o tem voditeljica Nina Slaček s sogovorniki.
Gostje:
- Gregor Strojin, predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI),
- dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI),
- Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član in soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI),
- Samo Zorc, Ministrstvo za javno upravo, koordinator nedavno sprejetega Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025.
Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
56 min • 21. 04. 2026
Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.
56 min • 20. 04. 2026
Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«.
26 min • 17. 04. 2026
Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
50 min • 16. 04. 2026
V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.
80 min • 15. 04. 2026
