Iskanje
Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke.
Gostje:
– dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor,
– dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.
Je opredeljevanje jedrske energije za zeleno energijo kot parafraziranje slovitega verza? Kaj so razlogi za in proti, komu koristi ena in komu druga rešitev?
Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki nosijo oznako zeleno. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V oddaji bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, inštituta Jožefa Štefana in energetske stroke.
Gostje:
– dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor,
– dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.
Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki imajo oznako »zeleno«. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V Studiu ob 17-ih bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, Inštituta Jožef Štefan in energetske stroke.
Gostje:
– dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor,
– dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.
Je opredeljevanje jedrske energije za zeleno energijo kot parafraziranje slovitega verza? Kaj so razlogi za in proti, komu koristi ena in komu druga rešitev?
Evropska unija in z njo Slovenija je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pot do cilja vodi prek ugodnejšega financiranja in evropskih sredstev za naložbe, ki nosijo oznako zeleno. Mednje Evropska komisija sprva ni štela jedrske energije in plina. To je storila šele po pritožbi skoraj polovice članic, med drugim Slovenije oziroma slovenske vlade, ki je odločena graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško. V oddaji bomo pretresli politične in strokovne argumente glede vlaganja v drugi blok oziroma vlaganja v večji delež obnovljivih virov energije. Voditeljica Maja Derčar bo gostila predstavnike Evropske komisije, vlade, inštituta Jožefa Štefana in energetske stroke.
Gostje:
– dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,
– dr. Peter Novak, energetski strokovnjak in nekdanji profesor,
– dr. Iztok Tiselj, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter raziskovalec na Reaktorskem centru Podgorica, IJS.
V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.
54 min • 05. 03. 2026
Kakšen naj bo novi razvojni model Slovenije v povsem spremenjenih geopolitičnih razmerjih? Kako naj ga podpre država ter ob tem ustavi rast javne porabe, prispevke v javne blagajne pa pravičneje porazdeli med delo in premoženje? Bo zaradi zaostrenih mednarodnih okoliščin v Evropski uniji še več zadržkov glede hitrosti in obsega zelenega prehoda ter kakšne ukrepe naj v zvezi z okoljem, podnebjem in energetiko sprejema Slovenija? Kako naj pri tem uravnoteži potrebe gospodarstva in ranljivih skupin prebivalstva? O vsem tem v drugem predvolilnem soočenju Radia Slovenija ob 17h na Prvem programu.
69 min • 04. 03. 2026
V domove za starejše trenutno praviloma ne sprejemajo novih stanovalcev po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj je čakanje na odločbo predolgo. To pa lahko predstavlja več sto evrov višji znesek na položnici za posameznika. Ob tem poračuni za nazaj niso predvideni. Tudi za dodatek za pomoč in postrežbo od decembra ni več mogoče zaprositi. Dolgotrajna oskrba na domu kot najpomembnejša pravica za ljudi, ki si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, se izvaja v zelo majhnem obsegu. Ne samo neprijazni in dolgotrajni postopki, težave povzroča tudi izrazito pomanjkanje kadra. Zvišanje minimalne plače, ki je večino stisnilo v iste okvirje, zaposlene še dodatno demotivira. Kje smo s pravicami do dolgotrajne oskrbe, katere storitve je mogoče dobiti, kaj pa bo očitno počakalo na spremembe, ki se jih bo lotila prihodnja vlada oziroma naslednji sklic parlamenta? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev članov socialnih zavodov; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan. Avtorica oddaje Alenka Terlep.
57 min • 03. 03. 2026
Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu.
55 min • 02. 03. 2026
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
25 min • 27. 02. 2026
