Iskanje
Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom.
Gostje:
- Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje,
- Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov,
- Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine,
- Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.
S stroko in bodočim ministrom na mednarodni dan družinskih zdravnikov o trajnejših rešitvah
Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnjih sprememb, je tak scenarij mogoč, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, zanimanja za omenjeno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij, tisti, ki so, so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepe. Katere rešitve je predvidela, katere so potrebne in kdaj bomo občutili učinke tako zdravniki kot pacienti? O vsem tem voditeljica Snežana Ilijaš s strokovnjaki in kandidatom za ministra.
Gostje:
– Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje,
– Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov,
– Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske medicine,
– Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.
Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom.
Gostje:
- Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje,
- Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov,
- Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine,
- Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.
S stroko in bodočim ministrom na mednarodni dan družinskih zdravnikov o trajnejših rešitvah
Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnjih sprememb, je tak scenarij mogoč, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, zanimanja za omenjeno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij, tisti, ki so, so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepe. Katere rešitve je predvidela, katere so potrebne in kdaj bomo občutili učinke tako zdravniki kot pacienti? O vsem tem voditeljica Snežana Ilijaš s strokovnjaki in kandidatom za ministra.
Gostje:
– Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje,
– Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov,
– Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske medicine,
– Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.
Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
56 min • 21. 04. 2026
Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.
56 min • 20. 04. 2026
Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«.
26 min • 17. 04. 2026
Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
50 min • 16. 04. 2026
V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.
80 min • 15. 04. 2026
