Iskanje
Umetna inteligenca postaja pomemben del sodobnega kmetijstva; omogoča namreč optimizacijo proizvodnje, zmanjšuje stroške in povečuje trajnostno kmetovanje. Ob pomoči naprednih algoritmov, strojnega učenja in obdelave velikih količin podatkov lahko kmetje izboljšajo produktivnost in zmanjšajo vpliv na okolje. Ali govorimo o digitalni revoluciji na tem področju? Se slovensko kmetijstvo dovolj hitro tehnološko in digitalno posodablja in kje smo, če se primerjamo s preostalimi evropskimi državami in svetom? Tudi o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
dr. Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije;
dr. Miran Lakota, vodja katedre za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru;
dr. Mitja Krajnc, direktor kmetijskega gospodarstva Žipo Lenart;
Danilo Meolic, kmetovalec;
Jaša Jernej Rakun Kokalj, študent Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko.
Umetna inteligenca postaja pomemben del sodobnega kmetijstva; omogoča namreč optimizacijo proizvodnje, zmanjšuje stroške in povečuje trajnostno kmetovanje. Ob pomoči naprednih algoritmov, strojnega učenja in obdelave velikih količin podatkov lahko kmetje izboljšajo produktivnost in zmanjšajo vpliv na okolje. Ali govorimo o digitalni revoluciji na tem področju? Se slovensko kmetijstvo dovolj hitro tehnološko in digitalno posodablja in kje smo, če se primerjamo s preostalimi evropskimi državami in svetom? Tudi o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Gostje:
dr. Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije;
dr. Miran Lakota, vodja katedre za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru;
dr. Mitja Krajnc, direktor kmetijskega gospodarstva Žipo Lenart;
Danilo Meolic, kmetovalec;
Jaša Jernej Rakun Kokalj, študent Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
34 min • 12. 12. 2025
V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.
58 min • 11. 12. 2025
Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu; Taja Premk, Amnesty International; Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.
43 min • 10. 12. 2025
Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.
53 min • 09. 12. 2025
Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
55 min • 08. 12. 2025
