Iskanje
10 min • 19. 05. 2020
Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!
V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna
Sonce je Zemlji najbližja zvezda. “Daleč najbližja,” pove doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:
“Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.”
Od Lune do Zemlje svetloba potuje približno eno sekundo. Za pot od Sonca do Zemlje pa sončni žarki v povprečju potrebujejo 8 minut in 20 sekund. Čeprav Sonce oddaja več vrst sevanja, največ energije odda v obliki elektromagnetnega valovanja.
“Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.”
Če ste ljubitelj sončnih žarkov, selitev na južno poloblo ni slaba ideja. V enem letu namreč južna polobla dobi več sončne energije kot naša, severna. To je posledica tega, da je Zemljina orbita okoli Sonca eliptična, še razloži doc. dr. Gregor Skok:
“Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.”
Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!
V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna
Sonce je Zemlji najbližja zvezda. “Daleč najbližja,” pove doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:
“Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.”
Od Lune do Zemlje svetloba potuje približno eno sekundo. Za pot od Sonca do Zemlje pa sončni žarki v povprečju potrebujejo 8 minut in 20 sekund. Čeprav Sonce oddaja več vrst sevanja, največ energije odda v obliki elektromagnetnega valovanja.
“Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.”
Če ste ljubitelj sončnih žarkov, selitev na južno poloblo ni slaba ideja. V enem letu namreč južna polobla dobi več sončne energije kot naša, severna. To je posledica tega, da je Zemljina orbita okoli Sonca eliptična, še razloži doc. dr. Gregor Skok:
“Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.”
Kvačkanje ni le ročno delo, ampak je umetnost in del naše kulturne identitete, ki povezuje generacije ter v sebi nosi zgodbe iz preteklosti. Nekaj jih razkrijemo tudi v Torkovem kvizu s sogovornico Jadranko Smiljić, ustanoviteljico Zavoda Ustvarjalno srce (ZUS), v okviru katerega poteka projekt zbiranja zgodb kvačkaric, ki se s kvačkanjem ukvarjajo vsaj 50 let.
13 min • 21. 04. 2026
Na današnji dan pred 114 leti je Titanik na svoji prvi (in zadnji) plovbi trčil v ledeno goro. Ladja, ki je veljala za nepotopljivo, je potonila v noči na 15. april. Omenjeni dogodek je iztočnica za temo današnjega Torkovega kviza, ki bo: podvodna arheologija. Sogovornik: Andrej Gaspari, izr. prof. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
11 min • 14. 04. 2026
Močvirski tulipan, močvirska logarica, žerjavček in piršek. To je le nekaj poimenovanj, po katerih je znana karizmatična cvetlica, ki najraje oz. v največjem številu raste na Ljubljanskem barju. Več v Torkovem kvizu z Mašo Bratina, naravovarstveno svetnico v Krajinskem parku Ljubljansko barje.
12 min • 07. 04. 2026
Tokrat se spomnimo filmske uspešnice, ki jo je Britanski filmski inštitut uvrstil med 10 najboljših filmov Združenega kraljestva vseh časov. Glede na javnomnenjske raziskave na Škotskem, pa ta film brez izjeme zaseda prvo mesto. Trainspotting je letos dopolnil 30 let, zato mu namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: novinarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija.
11 min • 31. 03. 2026
Ravno v teh dneh se v Angkor Wat - največji verski kompleks na svetu - zgrinjajo še posebej velike množice turistov. Razlog je redek astronomski in arhitekturni pojav, do katerega pride od spomladanskem enakonočju, ko sonce vzide točno nad osrednjim stolpom veličastnega Angkor Wata. Kot simbol ga najdemo na kamboški zastavi in Kambodža je tako tudi edina država na svetu, ki ima na svoji zastavi upodobljeno konkretno zgodovinsko stavbo.
12 min • 24. 03. 2026
