Tehnologija, ki je nekoč delovala kot posebnost letališč, bank in varovanih objektov, je danes del skoraj vsake ulice, trgovine, javnega prevoza, naših stanovanj in telefonov. Če ste zdaj na cesti in se peljete v službo ali po opravkih, je velika verjetnost, da vas je ujela vsaj ena nadzorna kamera. Ne le, da jih uporabljamo za spremljanje prometa, ampak pomagajo tudi pri preprečevanju kriminala. Po drugi strani pa odpirajo pomembna vprašanja o zasebnosti, svobodi gibanja in o tem, koliko nadzora smo kot družba pripravljeni sprejeti. Koliko kamer nas v resnici spremlja, kdo ima dostop do posnetkov in kje je meja med varnostjo in pretiranim nadzorom? Ta in druga vprašanja odpira tokratni Torkov kviz, nanje pa odgovarja Bernarda Škrabar Damnjanovič, detektivna in mednarodna preiskovalka z več kot 20-letnimi izkušnjami, s katero se je pogovarjala Klara Eva Kukovičič.
Tehnologija, ki je nekoč delovala kot posebnost letališč, bank in varovanih objektov, je danes del skoraj vsake ulice, trgovine, javnega prevoza, naših stanovanj in telefonov. Če ste zdaj na cesti in se peljete v službo ali po opravkih, je velika verjetnost, da vas je ujela vsaj ena nadzorna kamera. Ne le, da jih uporabljamo za spremljanje prometa, ampak pomagajo tudi pri preprečevanju kriminala. Po drugi strani pa odpirajo pomembna vprašanja o zasebnosti, svobodi gibanja in o tem, koliko nadzora smo kot družba pripravljeni sprejeti. Koliko kamer nas v resnici spremlja, kdo ima dostop do posnetkov in kje je meja med varnostjo in pretiranim nadzorom? Ta in druga vprašanja odpira tokratni Torkov kviz, nanje pa odgovarja Bernarda Škrabar Damnjanovič, detektivna in mednarodna preiskovalka z več kot 20-letnimi izkušnjami, s katero se je pogovarjala Klara Eva Kukovičič.
Vstopili smo v december, ko je poleg lučk, kuhanega vina, cimeta in prazničnih dreves prisotna še ena okrasitev – nogavice. Tiste velike, za (velika) darila. Prva morda prinese prvi od treh dobrih mož že ta konec tedna, smo se pa ob tem za tokratni Torkov kviz odločili iti na pot raziskovanja nogavičarstva na Slovenskem. In kam drugam kot v Tržič, ki je bil v 18. stoletju na Slovenskem najmočnejše nogavičarsko središče.
8 min • 02. 12. 2025
Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
11 min • 25. 11. 2025
Deklina zgodba kanadske avtorice Margaret Atwood je izšla leta 1985. 40 let mineva od izida tega distopičnega romana, za katerega se zdi, da je danes bolj aktualen kot kadarkoli prej. Deklini zgodbi, enemu svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij, namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: pesnica, pisateljica, prevajalka in avtorica številnih radijskih oddaj Miriam Drev, ki je prevedla Deklino zgodbo v slovenski jezik.
13 min • 18. 11. 2025
Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev. Dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Kdaj se v resnici grozdni sok spremeni v mošt, kdaj mošt v vino in še marsikaj drugega, izveste v današnjem Torkovem kvizu. Sogovornica: prof. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
11 min • 11. 11. 2025
Tudi meduze imajo svoj svetovni dan (3. november), zato danes v Torkovem kvizu nekaj več o teh organizmih, ki sodijo med najstarejše večcelične organizme na Zemlji. Sogovornica: doc. dr. Tinkara Tinta, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo.
13 min • 04. 11. 2025