Iskanje
9 min • 10. 07. 2025
Pod mikroskopom eden ključnih posrednikov vnetja pri obolenjih kot so sladkorna bolezen, putika, bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeva bolezen in tudi rak
Med najpomembnejše stebre človekovega zdravja uvrščamo imunski sistem organizma. Pri mnogih vrstah, tudi pri človeku, lahko imunski sistem razdelimo na dve podzvrsti, in sicer na prirojen in pridobljen imunski sistem. Prirojen imunski sistem deluje kot čuvaj ravnovesja v telesu. Eden od teh »čuvajev« je beljakovina z imenom NLRP3, ki sta jo preučevali mlada raziskovalka Elvira Boršić in njena mentorica imunologinja dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Sogovornici tokratnega Ultrazvoka sta v sodelovanju s kolegicami in kolegi v uspešni in odmevni študiji pokazali, kako lahko NLRP 3 prepreči vnetni odziv na tujek v telesu. In ker je NLRP 3 vključen v številne bolezni, odpira razumevanje njegovega delovanja nove možnosti za razvoj terapij, ki bi lahko v prihodnje pripomogle k bolj učinkovitemu zdravljenju ali celo preprečevanju številnih bolezni. Foto: KI
Avtorji študije, objavljene v reviji Nature Communications, so Elvira Boršić, Taja Železnik Ramuta, Sara Orehek, Mateja Erdani Kreft, Matthias Geyer, Roman Jerala in Iva Hafner Bratkovič. Več TUKAJ
Pod mikroskopom eden ključnih posrednikov vnetja pri obolenjih kot so sladkorna bolezen, putika, bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeva bolezen in tudi rak
Med najpomembnejše stebre človekovega zdravja uvrščamo imunski sistem organizma. Pri mnogih vrstah, tudi pri človeku, lahko imunski sistem razdelimo na dve podzvrsti, in sicer na prirojen in pridobljen imunski sistem. Prirojen imunski sistem deluje kot čuvaj ravnovesja v telesu. Eden od teh »čuvajev« je beljakovina z imenom NLRP3, ki sta jo preučevali mlada raziskovalka Elvira Boršić in njena mentorica imunologinja dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Sogovornici tokratnega Ultrazvoka sta v sodelovanju s kolegicami in kolegi v uspešni in odmevni študiji pokazali, kako lahko NLRP 3 prepreči vnetni odziv na tujek v telesu. In ker je NLRP 3 vključen v številne bolezni, odpira razumevanje njegovega delovanja nove možnosti za razvoj terapij, ki bi lahko v prihodnje pripomogle k bolj učinkovitemu zdravljenju ali celo preprečevanju številnih bolezni. Foto: KI
Avtorji študije, objavljene v reviji Nature Communications, so Elvira Boršić, Taja Železnik Ramuta, Sara Orehek, Mateja Erdani Kreft, Matthias Geyer, Roman Jerala in Iva Hafner Bratkovič. Več TUKAJ
Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol.
14 min • 05. 03. 2026
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
14 min • 26. 02. 2026
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
14 min • 19. 02. 2026
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
13 min • 12. 02. 2026
Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj?
12 min • 05. 02. 2026
