Iskanje
55 min • 16. 04. 2025
55 min • 16. 04. 2025
V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...
V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...
Glasovanje o predsedniku državnega zbora je pokazalo, da so obrisi nove vlade že začrtani. Očitno bo vladno koalicijo lahko sestavil Janez Janša, v njej pa bosta, poleg SDS, še trojček NSi-SLS-Fokus in Logarjevi Demokrati. Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika parlamenta je potrdila, da bo pet glasov prispevala tudi Resnica, čeprav formalno ne bo vstopila v koalicijo. Skupaj ima torej desno sredinska vlada 48 glasov, kar je dovolj za imenovanje mandatarja in vlade. Kaj sploh še lahko naredita Golob in Svoboda? Kaj pomenijo napovedi, da »bodo storili vse«, da desne vlade ne bo? In kakšna bo vloga predsednice države, ki bo očitno zaman čakala na kandidata, ki ji bo prinesel 46 poslanskih podpisov? O vsem z dobrima poznavalcema slovenske politike, ki sta v petek dogajanje spremljala iz prve vrste, novinarjema in komentatorjema Dela Urošem Esihom in POP TV Anžetom Božičem.
55 min • 14. 04. 2026
V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!
56 min • 01. 04. 2026
Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!
53 min • 17. 03. 2026
Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.
50 min • 17. 02. 2026
Do volitev je še šest tednov, prihodnji teden pa se začenja uradna volilna kampanja. Toda politična vročica je že skoraj na vrhuncu – kot bi bile volitve že prihodnjo nedeljo in ne šele čez dober mesec. Kaj nam ta čas pripovedujejo številke? Raziskave javnega mnenja merijo trenutno razpoloženje javnosti, niso pa volilna napoved, poudarja direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt. Kljub temu je iz njih mogoče razbrati trende, dodaja Samo Uhan. Na prvih dveh mestih sta se utrdili dve stranki in težko ju bo v naslednjih tednih ogrozila katera od drugih strank. Ni pa nemogoče. Razprava se je razvila v zanimivo polemiko, čeprav se oba strokovnjaka strinjata, da številke ne lažejo…
59 min • 04. 02. 2026
