Iskanje
11 min • 25. 01. 2021
V Varčujemo s Prvim bomo danes gradili oz. bolje rečeno – prenavljali. Več 10 ali celo 100 let stare hiše, ki so po možnosti še spomeniško zaščitene, bomo poskušali narediti energetsko učinkovite in jih poskušali čim bolj približati temu, kar je mogoče v pasivnih, nizkoenergijskih ali celo morda aktivnih hišah. Dva strokovnjaka nam bosta priskočila na pomoč – prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energijsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK.
O posegih in ceni transformacije s prof. dr. Martino Zbašnik-Senegačnik (Fakulteta za arhitekturo) in dr. Miho Praznikom (Gradbeni inštitut ZRMK)
"Vsaka stavba ima možnost za izboljšanje svoje energijske učinkovitosti," uvodoma poudarja prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo. "Manj kot je v izhodišču potratna stavba, manjši bo energijski prihranek," pa dodaja dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energijsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK. Prihranek bo največji, če se lotimo celovite prenove.
Izolacija, menjava stavbnega pohištva, prenova ogrevalnega in prezračevalnega sistema so najpogostejši posegi, ko govorimo o izboljšanju energijskih karakteristik stavb. Prof. dr. Zbašnik-Senegačnik našteva, kako si običajno sledijo ukrepi:
"Najprej se zamenja okna, sledi izboljšanje toplotne izolativnosti sten in strehe. Dobrim oknom, ki dobro tesnijo, sledi nov sistem kontroliranega prezračevanja. Zadnji ukrep je izračun potrebne moči za ogrevalno napravo, saj so se potrebe spremenile."
Je tovrstna prenova stroškovno blizu gradnji nove hiše?
"Enostavne novogradnje brez posebnosti imajo cene med 1000 in 1500 evrov na kvadratni meter. Pri prenovi, če gre samo za energijsko prenovo, če ni konstrukcijske obnove, poglobljenih gradbenih ukrepov, pridemo čez že s 500 evri na kvadratni meter. Tu dileme ni. Je pa seveda izjema situacija, ko imamo iztrošen objekt, ki ni varno grajen," odgovarja dr. Praznik.
V Varčujemo s Prvim bomo danes gradili oz. bolje rečeno – prenavljali. Več 10 ali celo 100 let stare hiše, ki so po možnosti še spomeniško zaščitene, bomo poskušali narediti energetsko učinkovite in jih poskušali čim bolj približati temu, kar je mogoče v pasivnih, nizkoenergijskih ali celo morda aktivnih hišah. Dva strokovnjaka nam bosta priskočila na pomoč – prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energijsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK.
O posegih in ceni transformacije s prof. dr. Martino Zbašnik-Senegačnik (Fakulteta za arhitekturo) in dr. Miho Praznikom (Gradbeni inštitut ZRMK)
"Vsaka stavba ima možnost za izboljšanje svoje energijske učinkovitosti," uvodoma poudarja prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo. "Manj kot je v izhodišču potratna stavba, manjši bo energijski prihranek," pa dodaja dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energijsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK. Prihranek bo največji, če se lotimo celovite prenove.
Izolacija, menjava stavbnega pohištva, prenova ogrevalnega in prezračevalnega sistema so najpogostejši posegi, ko govorimo o izboljšanju energijskih karakteristik stavb. Prof. dr. Zbašnik-Senegačnik našteva, kako si običajno sledijo ukrepi:
"Najprej se zamenja okna, sledi izboljšanje toplotne izolativnosti sten in strehe. Dobrim oknom, ki dobro tesnijo, sledi nov sistem kontroliranega prezračevanja. Zadnji ukrep je izračun potrebne moči za ogrevalno napravo, saj so se potrebe spremenile."
Je tovrstna prenova stroškovno blizu gradnji nove hiše?
"Enostavne novogradnje brez posebnosti imajo cene med 1000 in 1500 evrov na kvadratni meter. Pri prenovi, če gre samo za energijsko prenovo, če ni konstrukcijske obnove, poglobljenih gradbenih ukrepov, pridemo čez že s 500 evri na kvadratni meter. Tu dileme ni. Je pa seveda izjema situacija, ko imamo iztrošen objekt, ki ni varno grajen," odgovarja dr. Praznik.
Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja, zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma, v službi, kjer koli. O svojih varčevalnih navadah nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujmo s Prvim. Nasvete boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.
7 min • 22. 02. 2021
V banko bomo šli danes v Varčujemo s Prvim. Ne sicer fizično, ampak po spletu, saj bomo govorili o tujih bančnih ponudnikih oziroma lastništvu bančnega računa v tujini. To je pogosto ugodna, nizkostroškovna alternativa slovenskim bankam, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so pred kratkim primerjali ponudbo dveh največjih igralcev na tem trgu – vsaj če govorimo o Sloveniji: britanskega Revoluta in nemške N26.
11 min • 15. 02. 2021
Če ste v zadnjem času kupovali nov gospodinjski aparat, vas je ob izbiranju ali dostavi naprave morda presenetilo, da ste zraven dobili dve energijski nalepki. Ena je tista z oznakami kot A+++, druga vsebuje samo razrede A, B, C, D in tako naprej brez plusov in drugih dodatkov. Kmalu bo zadnja edina, ki bo priložena izdelkom. Ob tem je treba poudariti, da pretvorba ni tako enostavna, saj so za nove izračune in uvrstitev v razrede uporabili dodatne kriterije. Več o novi nalepki in spletnem orodju Zveze potrošnikov Slovenije BELT, ki seznanja z novostmi, v naslednjih minutah. 1PR142 Varčujemo s Prvim – BELT (8.04min)
8 min • 08. 02. 2021
Razredov s plusi na novi energijski nalepki ni več, veliko manj poln je tudi razred A
8 min • 08. 02. 2021
Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja, zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma, v službi, kjer koli. O svojih varčevalnih navadah nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujmo s Prvim. Nasvete boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.
8 min • 01. 02. 2021
