Ljudje med nabiramo že zelo dolgo. Najstarejša upodobitev človeka, ki nabira med, se nahaja v jami v bližini Valencije v Španiji in je stara vsaj 8000 let. Med je sicer sladka in gosta tekočina, ki jo čebele in druge žuželke proizvajajo iz cvetličnega nektarja (medičine) ali iz mane, ki jo izločajo kljunate žuželke (uši, …). Od vrste medičine pa je odvisno, kakšne vrste bo med in kakšno bo njegovo zdravilno delovanje.
Med shranjujemo v zaprti posodi in po možnosti v temnem prostoru, da ne pride do razgradnje dragocenih antioksidantov. Vsebuje od 18-20 % vode in izredno visoko koncentracijo sladkorja, zato se zlepa ne pokvari. Tudi če kristalizira, ni nič narobe. To je povsem naraven pojav in ni potrebe po pregrevanju.
Med največjimi porabnicami medu na prebivalca na svetu so Avstrija, Nemčija in Švica, kjer je poraba medu na prebivalca več kot kilogram na leto. Po podatkih iz leta 2012 največ medu pridelajo na Kitajskem, v Turčiji in Argentini, sledijo pa jim Ukrajina, ZDA in Rusija. Tudi Mehika je velika pridelovalka medu, saj zagotavlja več kot 4 % vse svetovne proizvodnje. V Sloveniji je bilo leta 2013 pridelanega 2400 ton medu.
Različne vrste medu se med seboj razlikujejo po barvi, okusu, sestavi, zgradbi in lastnostih. O tem, kaj med vsebuje, zakaj je tako zdrav, smo se pogovarjali z Mileno Suwa Stanojević, živilsko tehnologinjo in predavateljico na višji šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.
