10 min • 24. 04. 2025
Kljub težavam z iskanjem hrane nam vrabec pokaže svoje dobre zamisli za življenje v mestu. Če si majhen, moraš biti hiter in prebrisan!
Vrabca so v antiki spoštovali, pozneje so ga začeli preganjati, ker je veljal za škodljivca. Danes je njegova vrsta zaščitena, vendar se je treba za njen obstoj močno truditi.
V zahodni Evropi je verjetno največ stalno naseljenih populacij. Vrabec je majhna ptica, dolga približno petnajst centimetrov. Samca je mogoče prepoznati po črnem grlu, rjavem hrbtu ter sivo-belih licih in trebuhu. Samice so sivkasto rjave s črno-rjavimi progami po hrbtu.
Obdobje razmnoževanja od konca zime je čas intenzivnega dvorjenja, ko se več samcev bori za pozornost ene samice.
Samica vrabca znese od dveh do osem jajc, ki jih skupaj s samcem valita od enajst do štirinajst dni. To še ni vse, kajti veliko družino je treba nahraniti. Toda kako?
Le moineau : le piaf et sa vie pas si "en rose"
Avtorica literarnega dela: Joanna Rzezak
Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma
Režiserka: Saška Rakef
Igralca: Blaž Šef in Anja Novak
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič
Urednik oddaj: Alen Jelen
Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Lektorica: Tinka Kos
Fonetičarka: Mateja Juričan
Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije
Kljub težavam z iskanjem hrane nam vrabec pokaže svoje dobre zamisli za življenje v mestu. Če si majhen, moraš biti hiter in prebrisan!
Vrabca so v antiki spoštovali, pozneje so ga začeli preganjati, ker je veljal za škodljivca. Danes je njegova vrsta zaščitena, vendar se je treba za njen obstoj močno truditi.
V zahodni Evropi je verjetno največ stalno naseljenih populacij. Vrabec je majhna ptica, dolga približno petnajst centimetrov. Samca je mogoče prepoznati po črnem grlu, rjavem hrbtu ter sivo-belih licih in trebuhu. Samice so sivkasto rjave s črno-rjavimi progami po hrbtu.
Obdobje razmnoževanja od konca zime je čas intenzivnega dvorjenja, ko se več samcev bori za pozornost ene samice.
Samica vrabca znese od dveh do osem jajc, ki jih skupaj s samcem valita od enajst do štirinajst dni. To še ni vse, kajti veliko družino je treba nahraniti. Toda kako?
Le moineau : le piaf et sa vie pas si "en rose"
Avtorica literarnega dela: Joanna Rzezak
Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma
Režiserka: Saška Rakef
Igralca: Blaž Šef in Anja Novak
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič
Urednik oddaj: Alen Jelen
Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Lektorica: Tinka Kos
Fonetičarka: Mateja Juričan
Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije
Listna uš ni večja od treh milimetrov in ima hruškasto oblikovano telo s koničasto glavo. Kljub svoji majhnosti ima tipalnici, ki sta tik nad njenimi zelo drobnimi očmi. Ko so listne uši vznemirjene, na steblo, ki ga sesajo, iz žlez na hrbtu odložijo voskast izloček, ki ima poseben vonj in kolonijo listnih uši opozori na nevarnost in vpliva na spremembo njihovega vedenja. Listne uši lahko vznemirita dve stvari: ali rastlini zmanjka soka ali pa je njihovih plenilcev preveč. Ker je sok, ki ga listne uši zaužijejo, zanje preveč bogat s sladkorjem, odvečno količino izločijo z iztrebki ... Temu izločku rečemo medena rosa ali mana, ki jo imajo še posebno rade mravlje. Toda, kdo je pravzaprav listna uš: najhujša uničevalka vrtnic ali krhka žuželka? To izveste v tokratni epizodi Zverinic.
11 min • 18. 01. 2026
Kirnja ima čokato ovalno telo, veliko glavo, izstopajoče oči, široka usta in mesnate, povešene ustnice. Njena pričakovana življenjska doba je petdeset let. Toda le redke kirnje dosežejo to starost. Ker je njihovo meso zelo okusno, so jih desetletja čezmerno lovili. Da bi jo rešili, so jo razglasili za zaščiteno vrsto. Živi tudi v Jadranskem morju, kjer je ena največjih rib in spada med ogrožene vrste. Hrani se z majhnimi ribami, hobotnicami in raki. Je prava požrešnica. Čim starejša je, tem več jé, zato se debeli in potrebuje še več hrane. Kirnje v svojem življenjskem ciklu spremenijo spol. Do petega leta starosti je njihov spol nedoločen, imajo ženske in moške spolne značilnosti, potem postanejo samice, dokler pri starosti štirinajst let ne dosežejo osemdeset centimetrov in se spremenijo v samce. Temu pojavu pravimo hermafroditizem ali dvospolnost in pomeni, da ima organizem hkrati oba spola. Več o tej morski ribi pa v tokratnih Zverinicah.
10 min • 11. 01. 2026
Gepard je najhitrejša kopenska žival in najmanj napadalen mesojedec na svetu. Kljub prikupnemu videzu velike muce je osupljiv lovec, ki spoštuje druge predstavnike svoje vrste. Ima dolge noge, zato tako hitro teče. Med tekom lahko naredi skoke, dolge šest do osem metrov. V dolžino meri več kot meter in štirideset centimetrov, njegov rep, dolg osemdeset centimetrov, pa igra pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja v ostrih ovinkih. Njegova glava, ki je bolj okrogla kot pri drugih mačkah, ima aerodinamično obliko in mu omogoča manjši zračni upor. Je tudi zelo neodvisna mačka. Prvih petnajst mesecev življenja preživi z družino, potem jo zapusti, da bi živel sam, ločen od svojih vrstnikov. Gepardovi mladiči zelo hitro postanejo samostojni. Deset dni po kotitvi že hodijo, po treh tednih pa lahko že uživajo neprežvečeno meso. Več o gepardu pa slišite v tokratni epizodi Zverinic.
10 min • 04. 01. 2026
Ris je tako plah, da se zdi njegova prisotnost v gozdu kot privid. Živi skrit pred pogledi in postane dejaven šele v mraku. Evrazijski ali borealski ris živi v sibirski tajgi, v gozdovih iglastih dreves. Je kratkorepa mačka z dolgimi nogami. Na konicah pokončnih uhljev ima šope črnih dlak, ki jih imenujemo čopki. Podoben je divji mački, vendar je precej večji. Konec njegovega repa je črn. Čopki na risovih uhljih so občutljivi za tresljaje zraka in delujejo podobno kot antene. Z njimi ris zazna najmanjša premikanja. Ima tudi odličen voh in zelo dober sluh. Tudi njegov vid je dober, in lahko bi rekli, da nekdo »vidi kot ris«, toda še vedno ne tako dobro kot nekdo, ki »vidi kot sokol«. Pri risih ne velja, da si samci sami poiščejo samico na svojem ozemlju, pa vendar, »če gora ne pride k tebi, pojdi ti h gori«. Ris iz Zverinic bo našel svojo samico, parjenje se bo kmalu začelo, zato ju je treba pustiti, da se v miru ljubkujeta.
12 min • 24. 12. 2025
Pegasta sova je sedla na vejo borovca na robu polja. Zdaj, ko je zložila peruti, je videti manj mogočna. Visoka je približno štirideset centimetrov, kot steklenica mineralne vode. V nasprotju z barvo trebuha je njeno preostalo perje umazano bele in peščeno rjave barve. Na glavi ima belo srčasto obrazno masko, ki je videti kot udrt relief. Čeprav pegasta sova v temi odlično vidi, je za lov najučinkovitejši njen sluh. Njena obrazna maska deluje kot človeško uho. Ker je večja od preostalega dela glave, ob njeni pomoči sova sprejema veliko okrepljenih zvokov iz okolice. V tokratnih Zverinicah odletimo s pegasto sovo na tihi nočni lov po poljih na strašansko zanimivo pustolovščino …
9 min • 24. 12. 2025