Iskanje
Ščuka je kot vojno orožje! Super plenilka, povsem prilagojena svojemu okolju: reki. Toda to, da se nikogar ne boji in ima skoraj sedemsto zob, še ne pomeni, da je njeno življenje dolga in mirna reka.
Ščuka je podolgovata riba, s sploščenim gobcem in hrbtno plavutjo, pomaknjeno močno nazaj, je ozka kot nabodalo. Njeno telo je zelenkasto, na nekaterih mestih skoraj rumeno, posuto z belimi pegami in črtami. Popolnoma se zlije z rečno vodo in rastlinami, ki rastejo v njej.
Ribiči radi z vabo lovijo ščuko, ker se ta močno upira, ko enkrat zagrabi za ribiško vrvico, pa tudi zato, ker ščuka ni navadna plenilka, je super plenilka. Nobena druga žival je ne lovi, zato je med rečnimi živalmi na vrhu prehranjevalne verige! Toda žal ji tudi na tem položaju ni lahko!
Le brochet : les dents de la rivière ! | France Inter
Avtor literarnega dela: Gwénael David
Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma
Režiserka: Saška Rakef
Igralca: Blaž Šef in Anja Novak
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič
Urednik oddaj: Alen Jelen
Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Lektorica: Mojca Blažej Cirej
Fonetičarka: Mateja Juričan
Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije
Ščuka je kot vojno orožje! Super plenilka, povsem prilagojena svojemu okolju: reki. Toda to, da se nikogar ne boji in ima skoraj sedemsto zob, še ne pomeni, da je njeno življenje dolga in mirna reka.
Ščuka je podolgovata riba, s sploščenim gobcem in hrbtno plavutjo, pomaknjeno močno nazaj, je ozka kot nabodalo. Njeno telo je zelenkasto, na nekaterih mestih skoraj rumeno, posuto z belimi pegami in črtami. Popolnoma se zlije z rečno vodo in rastlinami, ki rastejo v njej.
Ribiči radi z vabo lovijo ščuko, ker se ta močno upira, ko enkrat zagrabi za ribiško vrvico, pa tudi zato, ker ščuka ni navadna plenilka, je super plenilka. Nobena druga žival je ne lovi, zato je med rečnimi živalmi na vrhu prehranjevalne verige! Toda žal ji tudi na tem položaju ni lahko!
Le brochet : les dents de la rivière ! | France Inter
Avtor literarnega dela: Gwénael David
Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma
Režiserka: Saška Rakef
Igralca: Blaž Šef in Anja Novak
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič
Urednik oddaj: Alen Jelen
Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Lektorica: Mojca Blažej Cirej
Fonetičarka: Mateja Juričan
Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije
Listna uš ni večja od treh milimetrov in ima hruškasto oblikovano telo s koničasto glavo. Kljub svoji majhnosti ima tipalnici, ki sta tik nad njenimi zelo drobnimi očmi. Ko so listne uši vznemirjene, na steblo, ki ga sesajo, iz žlez na hrbtu odložijo voskast izloček, ki ima poseben vonj in kolonijo listnih uši opozori na nevarnost in vpliva na spremembo njihovega vedenja. Listne uši lahko vznemirita dve stvari: ali rastlini zmanjka soka ali pa je njihovih plenilcev preveč. Ker je sok, ki ga listne uši zaužijejo, zanje preveč bogat s sladkorjem, odvečno količino izločijo z iztrebki ... Temu izločku rečemo medena rosa ali mana, ki jo imajo še posebno rade mravlje. Toda, kdo je pravzaprav listna uš: najhujša uničevalka vrtnic ali krhka žuželka? To izveste v tokratni epizodi Zverinic.
11 min • 18. 01. 2026
Kirnja ima čokato ovalno telo, veliko glavo, izstopajoče oči, široka usta in mesnate, povešene ustnice. Njena pričakovana življenjska doba je petdeset let. Toda le redke kirnje dosežejo to starost. Ker je njihovo meso zelo okusno, so jih desetletja čezmerno lovili. Da bi jo rešili, so jo razglasili za zaščiteno vrsto. Živi tudi v Jadranskem morju, kjer je ena največjih rib in spada med ogrožene vrste. Hrani se z majhnimi ribami, hobotnicami in raki. Je prava požrešnica. Čim starejša je, tem več jé, zato se debeli in potrebuje še več hrane. Kirnje v svojem življenjskem ciklu spremenijo spol. Do petega leta starosti je njihov spol nedoločen, imajo ženske in moške spolne značilnosti, potem postanejo samice, dokler pri starosti štirinajst let ne dosežejo osemdeset centimetrov in se spremenijo v samce. Temu pojavu pravimo hermafroditizem ali dvospolnost in pomeni, da ima organizem hkrati oba spola. Več o tej morski ribi pa v tokratnih Zverinicah.
10 min • 11. 01. 2026
Gepard je najhitrejša kopenska žival in najmanj napadalen mesojedec na svetu. Kljub prikupnemu videzu velike muce je osupljiv lovec, ki spoštuje druge predstavnike svoje vrste. Ima dolge noge, zato tako hitro teče. Med tekom lahko naredi skoke, dolge šest do osem metrov. V dolžino meri več kot meter in štirideset centimetrov, njegov rep, dolg osemdeset centimetrov, pa igra pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja v ostrih ovinkih. Njegova glava, ki je bolj okrogla kot pri drugih mačkah, ima aerodinamično obliko in mu omogoča manjši zračni upor. Je tudi zelo neodvisna mačka. Prvih petnajst mesecev življenja preživi z družino, potem jo zapusti, da bi živel sam, ločen od svojih vrstnikov. Gepardovi mladiči zelo hitro postanejo samostojni. Deset dni po kotitvi že hodijo, po treh tednih pa lahko že uživajo neprežvečeno meso. Več o gepardu pa slišite v tokratni epizodi Zverinic.
10 min • 04. 01. 2026
Zelena žolna je zelo lepa ptica. Vendar naj vas njene bleščeče barve ne zavedejo. Njeno glasno trkanje po deblih napolnjuje ves gozd, še posebno takrat, ko teše svoje gnezdo. Perje, ki ji pokriva telo, je zeleno in rumeno, zgornji del njene glave pa je živordeč, zdi se, kot da bi nosila kapuco. Obroba okrog njenih oči je črna, del pod kljunom je bele barve. Skrito orožje zelene žolne se skriva prav v kljunu. To je njen jezik, ki je za tako majhno ptico zelo dolg, meri deset centimetrov, to je kar tretjina njene telesne višine. Ko ga ne uporablja, ga zvije in vpotegne v cev v glavi, ki živali omogoča, da ga tako “pospravi”. Cev poteka znotraj okoli celotne žolnine glave. Več o zeleni žolni pa v tokratni epizodi Zverinic.
12 min • 24. 12. 2025
Ponoči piha južni veter, grmovnice robid se grozeče premikajo ... Dva centimetra dolg paličnjak, podoben majhni zeleni paličici, kljubuje tem strašnim razmeram. Toda močan sunek vetra ga odtrga z grma in odnese v zrak. Bo lahko preživel brez kril in se vrnil na zemljo, še preden vzide sonce? Kot vse žuželke ima tudi paličnjak šest nog. Vse so suhcene in dolge kot njegovo telo, a to ga ne spravi iz ravnotežja. Nasprotno, ob njihovi pomoči lahko prekorači ovire, se oprijema listov, vzpenja po njih ter visi z njih kot prvak v plezanju. Ko pa paličnjak raztegne svoje sprednje noge, to še okrepi njegovo očem tako nevidno podobo. Da bi ga lahko opazovali v njegovem naravnem okolju, je treba biti zelo potrpežljiv. Nam bo to uspelo v tokratnih Zverinicah? Prisluhnite!
11 min • 24. 12. 2025
