Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Celovita spolna vzgoja ščiti, samo prepovedi spodbujajo tvegano vedenje.
Aleš je tokrat res navdušen: prav na dan snemanja je Golobova vlada praznovala prvo obletnico, Anže Logar je uradno ustanovil svojo Platformo sodelovanja, Pavle Rupar pa je sklical še eno zborovanje, tokrat pred stavbo RTV. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in gost epizode, razloži, kako vsi ti dogodki odmevajo v New Yorku. Naj strnemo: ne odmevajo. Je pa seveda Slovenija ta hip v središču pozornosti mednarodne javnosti zaradi kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Andrej pove, kako poteka odločanje v palači ob East Riverju, kaj se dogaja v zakulisju in kako notranje zdrahe vplivajo na možnosti kandidatke. Anže Božič, novinar POP TV, ki že leta na terenu spremlja dogajanje v slovenski politiki, razloži, kako je slovenska kandidatura postala tudi pomembno notranje politično vprašanje. Kaj se dogaja v vladnih strankah, kako trdna je vlada, kako se na Logarjevo platformo odziva Janez Janša? Vse to v novi epizodi, ki jo ob pvi obletnici vlade z modrim nasvetom zaključi kar premier osebno.
Pestrost religij je izjemna, vse pa imajo takšna ali drugačna pravila o spolih in spolnosti.
Smo v deževnem maju leta 2023. Nabor tem, o katerih najbolj goreče polemizirajo v politiki, pa je: spomenik osamosvojitve in nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako to, da smo spet sredi ideološkega boja in odpiranja ran preteklosti? Teme zagotovo spravlja na dnevni red stranka SDS, se strinjata tokratna gosta podkasta o politiki Umetnost možnega, Uroš Esih in Matej Grošelj. Toda kaže, da najnovejši ideološki spopad ustreza tudi vladni strani. Ni več koalicijskih vrhov, ni več časovnic. So pa srdite polemike prvakov vseh vladnih strank, še posebej pa Levice in tudi Socialnih demokratov, z opozicijo, ki jih v prvih mesecih mandata aktualne vlade ni bilo. In še: ali bo tudi srhljivo razkritje o brskanju po skoraj 200 bančnih računih ostalo brez epiloga? In, ja, Aleš tokrat odgovarja tudi na odzive poslušalcev.
Observatorij Vere Rubin je nov veliki astronomski projekt, teleskop, ki obljublja, da bo transformiral astrofiziko. Med drugim se bo ponašal z največjo digitalno kamero na svetu s 3200 milijoni pikslov, celotno južno nebo bo lahko poslikal vsake tri do štiri dni in zajel 20 milijard galaksij. Skozi ogromne količine podatkov se bo razkrilo, kako dinamično je pravzaprav dogajanje okoli nas: od najrazličnejših kratkotrajnih pojavov, kot so supernove, izbruhi gama sevanja in smrti zvezd v črnih luknjah, do asteroidov in drugega vesoljskega kamenja, ki leti naokoli (in za katerega je dobro pravočasno vedeti, ali morda ne leti proti Zemlji). Obeta se tudi nov vpogled v velike skrivnosti vesolja kot sta temna snov in temna energija. Največja težava novega observatorija, ki je tako kot številni sodobni teleskopi umeščen na samotno goro Cerro Pachon v severnem Čilu, so vse številčnejše konstelacije satelitov v Zemljini orbiti. Projekcije Observatorija Vere Rubin izpostavljajo možnost, da jih bo v prihodnjih 10 letih celo 400 000. Ti pa ne ogrožajo samo astrofizikalnih raziskav in pogleda na nočno nebo, ampak predstavljajo mnogo širšo nevarnost. Kakšno? O vsem tem sva Aljoša Masten in Nina Slaček govorila z astrofizičarko prof. dr. Andrejo Gomboc z Univerze v Novi Gorici, ki pri Observatoriju Vere Rubin aktivno sodeluje.
Gost 18. epizode podkasta Srce bije za posel je generalni direktor državnega podjetja Slovenske železnice Dušan Mes. Železnice so sredi intenzivnega cikla obnove, posodobitve in izgradnje prog, država pa mora v bližnji prihodnosti sprejeti pomembne odločitve o regionalnih železniških povezavah, dvotirnosti in novih krakih. Letos bodo Slovenske železnice zabeležile rekorden dobiček. »Polnokrvno digitalizirane« naj bi postale do konca 2024, do takrat naj bi tudi pridobile celotni delež v avtobusnem prevozniku Nomago. Čez osem let bo železniški potniški promet v državi odprt za tujo konkurenco.
Od visokih pričakovanj do trka z realnostjo – tako bi lahko strnili oceno leta po prelomnih parlamentarnih volitvah, ki so temeljito spremenile slovenski politični prostor. Najin gost, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik, s kirurško natančnostjo secira težave, na katere so dobesedno čez noč naleteli politični novinci in tiste, ki so si jih nakopali sami. Zelo hitro se je pokazalo, da nova vlada ne obvlada politične obrti, ki je zelo drugačna od menedžerskih veščin in prijemov. Opozicija je po hudih porazih mandat takoj začela s polnimi obrati, prvo povolilno leto je tako tempo dogajanja diktirala politično bolj izkušena SDS, vladna stran je temu bolj ali manj samo sledila. Vendar pa je to vseeno šele začetek. Koalicija je trdna, tudi praske v Gibanju Svoboda, ki še vedno ni klasična stranka z jasno notranjo strukturo, javnosti še niso vidne. Najtežje preizkušnje šele prihajajo, na prvem mestu seveda zdravstvena reforma. Najinemu gostu poveva, da pogrešava njegove mesečne kolumne v oddaji, ki je izginila z ekranov nacionalne TV lani spomladi. In Matija prizna – ja, tudi on pogreša Studio City.
Zamrznitev ob spolnem napadu ni izjema, temveč pravilo. Gre torej za običajen človeški odziv.
Prav v času snemanja nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega je potekala tiskovna konferenca vladne koalicije o najnovejši politični »atomski bombi« - predlogu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vroča tema, ki je v zadnjih desetih letih rušila vlade, je prišla na dnevni red nepričakovano in čez noč. Tudi zato, da bi vladna koalicija prehitela opozicijo. Kar pomeni, pravi najin gost, novinar in analitik STA Jernej Šmajdek, da SDS tudi v tem primeru, kot še v številnih drugih, vodi igro, vladna stran pa se nanjo samo odziva. Pogovarjamo se o napovedanih reformah, med katerimi Jernej postavi v prvo vrsto zdravstveno, pokojninsko in plačno. Zakaj so bile napovedane vse druge, pa pravzaprav ni čisto jasno. Kajti, poudari Jernej, vsaka sprememba še ni reforma. Mimogrede spomnimo, da je bila beseda reforma nekaj let v političnem besednjaku celo prepovedana. Po velikem referendumskem fiasku Pahorjeve vlade je bilo namreč jasno, da je spremembe bolje izpeljati na tiho in počasi. In šele potem, ko so pripravljene, iskati nujni družbeni konsenz zanje. Govorimo tudi o (ne)sodelovanju NSi v vladni koaliciji, o znamenitem nastopu premiera v oddaji Preverjeno, mimogrede pa tudi o nepričakovani konkurenci bivšega predsednika države na trgu podkastov.
Ženske v sosednji Hrvaški so 8. marca, točno opoldne, zapustile svoja delovna mesta in za deset minut prekinile delo. S to simbolno gesto so želele opozoriti na plačno vrzel in na neenak položaj žensk v primerjavi z moškimi. V tokratni epizodi je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer pred mikrofon povabila hrvaško novinarko in predsednico Evropske zveze novinark in novinarjev, Majo Sever. V podkastu pa tudi pregled aktualnega dogajanja v mesecu marcu.
Podatki kažejo, da med ljudmi še vedno prevladuje upanje pred strahom pred prihodnostjo. Vladi podpora izrazito pada, a je še vedno višja, kot so jo imele v primerljivih obdobjih prejšnje vlade. Raste tudi podpora opozicijski SDS, manjše stranke, vladni in opozicijska, pa še iščejo svoj prostor. Trije novi obrazi slovenske politike, predsednik in predsednici vlade, države in parlamenta, Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, so na lestvici najbolje ocenjenih politikov v prvi peterici. Na prvem mestu pa že nekaj časa – Anže Logar. Kje smo torej slabo leto po državnozborskih volitvah? Gostja nove epizode podkasta Umetnost možnega je direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, ki je v studio prinesla debel sveženj diagramov in tabel. Epizoda, ki s podatki oriše politični in družbeni trenutek tukaj in zdaj.
Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
