Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!
V drugi epizodi te sezone se uvodoma na kratko še spotaknemo ob komisarsko zgodbo, ki je se medtem že nekoliko umaknila v ozadje. Zato najina sogovornika Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol) napovedujeta, da je do zaslišanja na odboru evropskega parlamenta še dovolj časa, da se Marti Kos ne ponovi zgodba Alenke Bratušek. Zdi se tudi, da je predsednica evropske komisije tokrat politično bolj spretno postavila figure na šahovnico bodoče komisije. Nobenega dvoma ni – resor za širitev je pomemben, tudi če domača opozicija trdi drugače, poudari Jernej. Sploh zato, ker je vanj vključeno tudi pridruževanje Ukrajine. V domači politiki so strasti pregrete. Gašper se sprašuje, zakaj Golob tako dolgo vztraja pri ministrici Emiliji Stojmenov Duh, ki je zaradi vrste razlogov že nekaj časa politično na izhodnih vratih. Ali se bo sploh odvijala interpelacija v petek ali bo Stojmenova Duh v vlogi ministrice za digitalno preobrazbo že preteklost? V tokratni epizodi tudi o gneči gospodarstvenikov pred političnimi vrati in o tem, zakaj tokratni proračun ne bo zamajal koalicije.
Sonce je tako običajna zvezda, da ga pogosto kar nekoliko zanemarjamo. Konec koncev, vesolje je polno najbolj čudnih pojavov. A brez Sonca ne bi mogli kaj dosti razmišljati o tem čudnem vesolju. Pa seveda tudi ne brez Zemlje in njenega magnetnega ščita (ki je nekoč, 500 milijonov nazaj, skoraj povsem ugasnil, kar - mimogrede - sumljivo sovpada s časom t. i. kambrijske eksplozije življenja).
Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.
Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.
Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!
DSD, Difference in sex development oziroma razlike v razvoju spola ima eden na 4 tisoč 500 novorojenčkov.
Obstajajo primeri, ko so zunanji spolni organi nejasni ali neusklajeni s kromosomi. Takrat govorimo o DSD, Difference in sex development oziroma o razlikah v razvoju spola.
Gost 28. epizode Srce bije za posel, je solastnik in direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. V podjetništvu marsikdo meri uspeh skozi denar, kar je največja napaka, pravi gost. Denar je posledica pravih odločitev, sosledja dejanj in ekipe, ki si jo zgradil okoli sebe. Ko se odloča o naslednjem koraku, se vpraša dvoje: kaj je dobro za jamo in kaj za gosta?
V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod Evropske volitve, ki so politiko zavezništva, kateremu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. Volitve v Sloveniji je dobil Janša, a hkrati je izgubil referendume. Te je dobil Golob, ki pa je izgubil volitve. S komentatorjem in kolumnistom Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja gost zadnje epizode, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob? Zakaj so manjše stranke obtičale na robu obstoja? Kaj politično predstavlja Vladimir Prebilič? Janez Markeš opozarja, da so ogrožene temeljne vrednote, na katerih temelji razsvetljenska Evropa. A vsak konec je tudi začetek. Lepo poletje vam želiva in na poslušanje spet jeseni!
Jutro po evropskih volitvah podkast Umetnost možnega gostuje v terminu Prvakov tedna pri Bojanu Leskovcu v živo na Prvem. Tanja in Aleš analizirata in komentirata rezultate volitev in potek kampanje, ki je postregla z izrazito konfrontacijo med premierjem Golobom in večnim izzivalcem za mesto predsednika vlade, opozicijskim prvakom Janšo ter nekaterimi izrazito notranje političnimi temami. Obe strani sta na ta način mobilizirala volivce, tudi referendumi so krepili mobilizacijo na obeh ideoloških bregovih, kar tudi dokazujejo relativno tesni rezultati referendumskih odločanj. Hkrati se je skozi kampanjo po celotni stari celini izpostavljala zgodovinskost teh volitev, saj je bilo jasno, da se bo okrepila radikalna desnica, ki utegne povzročati politične spremembe v Evropi. V ustanovnih članica EU se zaradi zmage desnih populistov že dogaja pretres; v Franciji je razpuščen parlament, v Belgiji je odstopil premier, v Nemčiji hud poraz socialne demokracije in levice. Pri nas pa je jasno, da Janez Janša ne odhaja nikamor in da je SDS z njim na čelu dodatno okrepila svojo hegemonijo. Vabljeni k poslušanju!
Raziskovalci javnega mnenja so pet dni pred volitvami zelo previdni pri napovedih. V zadnjem predvolilnem podkastu Umetnost možnega, v katerem smo združili sile novinarji naše hiše, pa smo šli v drugo smer; Gregor Drnovšek, novinar in urednik informativnega programa TV Slovenija, na koncu celo sestavi novo ekipo slovenskih evroposlancev. Seveda pa predvsem čisto resno govorimo o tem, kakšno je razmerje političnih sil po dveh krogih kampanje. Luka Robida, urednik zunanjepolitične redakcije v informativnem programu Radia Slovenija, precizno analizira možnosti skrajno desnih strank v Evropi in morebitna zavezništva po volitvah. Kako lahko suverenistične in nacionalistične stranke najdejo skupni imenovalec in interes? Zakaj predvolilna strategija liberalnih strank spominja na »strelski vod, ki stoji v krogu«? In kje se skriva evropska Levica? Izpostavimo še nekaj očitnih »bistroumnih nesmislov« letošnjih volitev. Gregor analizira dejstvo, da sta na volitvah pri nas glavna akterja politika, ki sploh ne kandidirata – Janša in Golob. In z Luko se strinjata, da zagotovo »ni naključje«, da je glavna predvolilna tema v Sloveniji priznanje Palestine, ki za delom prihodnjega evropskega parlamenta nima nobene povezave.
