Iskanje
Ekonomija pozornosti se spreminja v ekonomijo navezanosti.
Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.
V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Gost 42. epizode Srce bije za posel je direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc. Podjetje, ki prodaja zdravstvene rešitve v več kot 50 državah, letos cilja na osem milijonov evrov prihodkov. Caretronic raste in prodira na globalne trge, a doma ostaja pred zaprtimi vrati. Direktor Andraž Kranjc opozarja: javni razpisi so pogosto “že zaključena zgodba”, digitalizacija zdravstva pa zaradi takšnega sistema caplja na mestu. V ozadju pa se že poznajo tudi globalni pritiski – od dražjih komponent zaradi umetne inteligence do negotovosti v dobavnih verigah.
Novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega snemamo pet dni pred volilno nedeljo. Različne javnomnenjske raziskave kažejo podobne trende. Na prvih dveh mestih sta SDS in Gibanje Svoboda, v zadnjem tednu pa je Svoboda dohitela in celo prehitela največjo opozicijsko stranko. Interval zaupanja kaže, da lahko zmaga ena ali druga stranka. Podobno velja za četverico Levica, SD, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi zanesljivo prestopile prag, a imajo skoraj identično podporo. In še: katera od strank, ki se gnetejo na robu, bo prestopila prag? Gost epizode Miran Lesjak, odgovorni urednik časopisa Dnevnik, komentator in analitik, meni, da lahko v parlament pride sedem strank, manj verjetno je, da jih bo osem. V vsakem primeru podatki kažejo, da bo vlado težko sestavila desna ali leva stran, za politično sredino pa tokrat ni veliko prostora. Pogovarjamo se tudi o aferah, o obveščevalnih podatkih, skrivaj posnetih pogovorih in o sproščenih večerjah zgovornih slovenskih »elit«. Na poslušanje!
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
V moškem športu je izjemno malo javno razkritih gejev in biseksualcev.
V drugi epizodi podkasta Prevroča juha dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko in dr. Žiga Malek z ljubljanske Biotehniške fakultete odgovarjata na popularne trditve, ki zmanjšujejo pomen globalnega segrevanja. Je ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, v resnici življenju prijazen in je njegov vpliv precenjen? Ali drži, da izbruhi vulkanov v ozračje sprostijo bistveno več toplogrednih plinov kot naš avto na bencin? Tudi o veselem življenju dinozavrov smo kakšno rekli. Podkast, ki naslavlja težavne »orehe« in odprta vprašanja v boju proti podnebnim spremembam izmenično pripravljava Larisa Daugul (MMC) in avtorica tokratne epizode Erna Strniša (Radio Slovenija).
Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.
Gost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.
Bo zeleni prehod oziroma ukrepanje v podnebni krizi sploh tema prihajajoče predvolilne kampanje? Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein in politolog Marko Hočevar ugotavljata, da politika zeleni prehod pogosto dojema in komunicira kot breme, ne kot možnost napredka. Zavedanje o resnosti podnebnih sprememb med državljani upada, nezaupanje v ukrepe pa še dodatno krepijo stranke, ki za ceno priljubljenosti sejejo dvome o človeški odgovornosti za segrevanje ozračja. Stranke, ki so zelenemu prehodu načeloma naklonjene, pa so pri sprejemanju odločitev pogosto preveč popustljive in prehitro pripravljene na sklepanje kompromisov.
