Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 5.7.2022

00:00
Poročila

Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je mladinska pisateljica, pesnica in visokošolska učiteljica angleščine dr. Cvetka Sokôlov. V oddaji razkriva, kako se študij tujih jezikov danes temeljno razlikuje od študija pred desetletji; razmišlja o pomembnosti vživljanja in iskanja stika z otroštvom za pisanje mladinskih zgodb in pojasni, zakaj nikoli ne piše v angleščini, ki jo sicer poučuje. Pred mikrofon jo je povabil Ambrož Kvartič.

Avtor: Ambrož Kvartič

01:00
Poročila

Markacisti in z njimi vsi tisti, ki nam gore pomenijo več kot samo tako imenovani nekoristni svet, praznujemo 100 let Knafeljčeve markacije, oznake, ki je posredno in neposredno rešila številna življenja. Osrednji gost oddaje je Boštjan Gortnar, ki je markacist že 32 let. Delo markacistov opisuje Zdravko Bodljaj, v PD Kamnik vodja markacistov in podpredsednik društva, dr. Peter Mikša pa v zgodovini posvečenem delu oddaje opisuje trenutke, ko so v naših gorah nastajale najbolj znamenite oznake poti oziroma smeri. Tudi tiste na sam vrh Slovenije Triglav.

Avtor: Jure K. Čokl

02:00
Poročila

Ločica ob Savinji ima skriti biser, in to je nedokončani rimski legijski tabor. Graditi naj bi ga začeli v letu 170 našega štetja, leto dni pozneje pa so ga že zapustili. To je lep primer klasičnega rimskega vojaškega legijskega tabora tistega časa. Šlo je za zidan tabor, v obliki igralne karte z zelo izrazito poveljniško stavbo, bolnišnico in zidanimi barakami za dve kohorti od desetih. Tabor je kamenček v mozaiku poznavanja markomanskih vojn v poznem 2. stoletju našega štetja, ki jih štejemo za začetek tako imenovanih barbarskih vpadov v rimski imperij. Tabor kaže, kakšna je bila organizacija rimske vojske in njene logistične sposobnosti pri graditvi vojaških objektov. Druga italska legija je postavila svoj prvi tabor v Ločici ob Savinji in se je na to v nekaj letih preselila celo dvakrat in postavila še dva dodatna tabora ob Donavi v današnji Avstriji. O taboru v Ločici več v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Avtor: Milan Trobič

03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Ko današnje razmišljanje ni in ni hotelo steči po tipkovnici na prazen list računalniškega ekrana, sem se zazrla skozi okno študijske čitalnice, ki je obrnjeno proti zahodu. Pogled na sosednjo stavbo zastira divji kostanj. Njegovo cvetenje sem zamudila, zaradi zaprtega okna pa nisem mogla prisluhniti šumenju listja, ki ga je prinesel veter. Skupaj z listi so poplesavale tudi zelene ježice. Bodičasta lupina okrog ploda se bo razprla, ko bo plod dovolj zrel. Takrat bodo največ dela imeli smetarji.
Ko sem se približala oknu in ga odprla, sem opazila, da nekaj ježic leži pod krošnjo drevesa, a ne zato, ker bi bile že zrele. Odpihnil jih je veter, še preden sta se njihova rast in zorenje končali, meni pa je veter na obraz prinesel svežino novega dne.
Ne samo kostanjeve ježice, tudi nas veter maje in obrača. Za razliko od kostanjevega drevesa se lahko z malo truda premaknemo z mesta, kjer stojimo, in ujamemo veter v naša jadra. In začnemo krmariti lastno življenje. Brez prave moči vetra ne bomo izpluli iz pristana, kakor tudi ne, če ne bomo jader napeli. Še prej pa moramo dvigniti življenjsko sidro in odvezati močno vrv, ki nas zadržuje v na videz varnem privezu.
V primerjavi z vodnimi ladjami, ki jih po brodolomu največkrat odpeljejo v razrez, je lupina ladje življenja veliko bolj trpežna in odporna, a ne nezlomljiva. Nezlomljivi smo samo toliko časa, dokler v naša jadra piha prijeten in osvežujoč veter ter dokler usmerjamo krmilo v pravo smer. Na življenjski plovbi se ne bomo mogli izogniti ostrim skalam, verjetno bomo tudi nasedli in stopili na bodečo ježico.
V naša življenjska jadra se ne ujame samo šumenje listja, ki ga nosi veter, niti veter z jader ne odpihne samo plev. Poleg vseh vetrov, ki pihajo z vseh štirih strani neba, poznamo še hinavski veter, le da tega povzročamo ljudje. Ta se mi zdi veliko bolj nevaren od severnega vetra ali močne burje. Zmesti zna življenjsko iglo, s katero uravnavamo plovbo našega življenja. In kaj storiti, ko bomo v jadra ujeli hinavski veter?
Ker na magnetno iglo kompasa, nepogrešljivega pripomočka vseh krmarjev, vplivajo odkloni in vplivi zunanjih magnetnih polj, kompas potrebuje popravek. Tako kot ga potrebujemo ljudje.
Ko bomo spoznali, da nam kompas življenja ne kaže več prave smeri, moramo popravek narediti sami: spremeniti moramo smer plovbe in položaj.
Ne bojte se, spoštovani poslušalci in cenjene poslušalke, svoje plovbe. »Poglejte ladje, kako velike so in kako jih ženejo hudi vetrovi, pa jih usmerja majhno krmilo, kamor hoče krmarjeva volja.« (prim. Jak 3,4–5)
Le nečesa ne smete pozabiti. Za čim varnejšo plovbo življenja morate vedeti, kam, kako, od kod in kdaj pihajo vetrovi na vaših poteh.

Avtor: Alenka Veber

06:00
Poročila

Geometrično središče Slovenije (krajše GEOSS) je središče oz. težišče naše države. Nekateri mu laično pravijo tudi srce ali celo popek Slovenije. Leži v neposredni bližini Vač (v občini Litija) in ravno v teh dneh obeležuje 40 let obstoja.

Avtor: Darja Pograjc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

07:40
Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.

Avtor: Prvi

08:00
Poročila

Torek bo – sklicujoč se na vremensko napoved – prinesel krajšo ohladitev, s kakšno stopinjo pod 30 stopinj Celzija. Visoke temperature v naših krajih vztrajajo že od druge polovice junija. Po nadpovprečnem in ponekod tudi temperaturno rekordnem začetku poletja v Svetovalnem servisu gostimo meteorologa z Agencije za okolje, na vprašanja bo odgovarjal Brane Gregorčič.

Avtor: Nadia Petauer

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Avtor: Prvi

08:42
Obvestila
09:00
Poročila
10:00
Poročila

Inteligentnost je psihološki konstrukt, pravi psiholog Valentin Bucik. Ob tem predavatelj in raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani opozarja, da gre za družbeno prav gotovo zelo občutljivo temo. Še bolj drzno je njegovo mnenje, ko pravi, da IQ – inteligenčni količnik ni nobena ikona in ga je zato treba detronizirati.
V tednu, ko se je v ljubljanskem Cankarjevem domu začelo letošnje največje srečanje evropskih psihologinj in psihologov, v Intelekti govorimo o inteligentnosti. Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Kdo je genij? Ali inteligentnost podedujemo? Ali je vsak človek inteligenten? Kaj pa čustvena inteligentnost? Sodelujejo: prof. dr. Valentin Bucik in doc. dr. Boštjan Bajec (oba Filozofska fakulteta v Ljubljani) ter psiholog Iztok Žilavec. Pripravil Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Avtor: Prvi

Še drugi poudarki iz oddaje:
- Pošta Slovenije zapira poslovalnico v bližini mariborskega kliničnega centra
- Celje si želi razširiti mrežo mestnega avtobusa
- Prvič praznujemo svetovni dan badmintona
- Dolina Vrat po asfaltiranju doživela prometni kaos

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

V Pomurju, slovenski žitnici, so po ječmenu in oljni ogrščici te dni začeli žeti pšenico. Vročinski val je dodatno poslabšal letino, zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen kmetje pričakujejo znatno višje odkupne cene. Vlada jim je konec prejšnjega tedna namenila 22,4 milijona evrov subvencij in odločila, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil vso domačo pšenico. Ali bomo torej tudi v prihodnje lahko jedli domači kruh in koliko si ga bomo ob dražji hrani sploh še lahko privoščili? Kako bomo zagotovili čim večjo samooskrbo s hrano? In kaj bomo zaradi podnebnih sprememb sploh še lahko pridelovali? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjamo v današnjem Studiu ob 17-h iz Murske Sobote z voditeljico Lidijo Kosi.

Gostje:

Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Branko Virag, član uprave in vodja kmetijstva v Skupini Panvita,
Karel Pojbič, direktor Mlinopeka in
Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev.

Avtor: Lidija Kosi

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

18:15
Obvestila

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Začimbe si privoščijo kuharsko pustolovščino.
Pripoveduje: Janez Škof.
Napisala: Manka Kremenšek.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Avtor: Prvi

Jurjevanje je najstarejši slovenski folklorni festival. Letošnje 58. Jurjevanje je bilo med 22. in 26. junijem. Na zadnjem festivalskem dnevu smo bili prisotni tudi mi, ustvarjalci oddaje, ki smo posneli raznovrstno glasbeno dogajanje in medkulturno občinstvo.
V oddaji bomo slišali zasedbe Falajček iz Prekmurja, Drumlce ter Heleno in Primoža Urbančiča iz Ljubljane, folklorno skupino Flor Ribenrinha iz Brazilije, folklorno skupino Gymnik s Slovaške, adlešičke Kresnice in Viniške tamburaše. Pred mikrofon smo povabili nastopajoče, obiskovalce in člane organizacijskega odbora 58. Jurjevanja - Heleno Vukšinič, Tadeja Finka in Barbaro Papež Lavrič.

Avtor: Nika Rožanc

21:00
Poročila

Osemdelna serija iz leta 1977 je ironična in satirična kritika posebno tistih človeških strasti, ki ob dedovanju vzplamtijo med dediči, s tem pa tudi med (anti)junaki posameznih zabavnih zapletov Marinčeve nanizanke. Serijo začenja slušna zgodba z naslovom Ljubljena teta.
Nastopajo – Teta Katra – Mila Kačič; Soseda Rezi – Mina Jeraj; Nečak Branko – Jurij Souček; Njegova žena Sonja – Majda Potokar; Sinček Peter – Jana Osojnik; Poštar – Marjan Marinc; Brankov šef – Boris Kralj; Šefova žena – Slavka Glavina; Katrina, nečakinja Mira – Mica Benko; Njen mož Ivan – Maks Bajc; Glas pilota v avionu – Peter Čare. Igro so sooblikovali – glasbeni opremljevalec: Peter Čare; tonski mojster: Staš Janež; dramaturg: Ciril Zlobec in režiser Marjan Marinc. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1977.

Avtor: Klemen Markovčič

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V oddaji poslušamo skladbe Janeza Gregorca (No Money, No Music), Wayna Shorterja (Footprints), Eda Partyka (Stolen Blues), Toneta Janše (Desetina) in Vinka Globokarja (Osebno). Igra Big Band RTV Slovenija.

Avtor: Alja Kramar

23:00
Poročila

"Brezposelna oseba sem čeprav stalni začasni delavec v fabriki ne računajte name pri zbijanju statistike brezposelnosti"

Francoski pisatelj Joseph Ponthus se je rodil leta 1978 v Reimsu na severu Francije. Po dveletnem študiju se je zaposlil kot specialni pedagog in deset let delal z mladimi v stiski. Nato se je preselil v Bretanjo, kjer je delal v tovarni za konzerviranje rib in klavnici. Dve leti je zapisoval svoje občutke in občutke sodelavcev. Nastal je roman z naslovom V proizvodnji, ki ga je Joseph Ponthus objavil leta 2019. Gre za nekakšen tok prostih verzov, razdeljen na 66 kratkih poglavij. Zgodba najemnega delavca, ki opisuje kretnje ob delu v predelovalnem obratu, hrup, utrujenost, sanje, ki jih zasega ponavljanje napornih obredov, telesno trpljenje. Joseph Ponthus je umrl leta 2021.

Prevajalec: Andrej Pleterski
Interpret: Željko Hrs
Režiserka:Živa Bizovičar
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Tonski mojster: Gal Nagode
Urednica oddaje: Staša Grahek

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 05.07.2022 17:00:06

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt