Na povsem običajen soparen poletni dan obtičite v koloni razbeljene pločevine, kot že tolikokrat poprej. Nič posebnega torej, dokler ... se ne začno dogajati čudne reči, ki se hitro spremenijo v vsesplošni kaos. Ljudje zapuščajo avtomobile, avtobuse, skušajo ubežati, čeprav ne vedo, kam in pred čim. Vse radijske postaje oddajajo isto, zagonetno sporočilo. “Čudno ezoterična in dramatična novica, ki so jo predvajali na vseh frekvencah, je naštevala prispodobe, v katerih je presahnil vrelec, iz katerega je nastal univerzum, ugasnila prva luč, ki je prižgala vse naslednje, oče vsega pa je stopil skozi vrata niča.” Nerazumljivo oznanilo je sprva zvenelo trapasto, vendar je absurdnost dogajanja, ki je v svoj vrtinec posrkalo protagonista in pripovedovalca fantastičnega romana Vanatinajski rokopis, presegla najbolj neverjetna pričakovanja. Zajela pa ni le njega, temveč ves svet, ki se je očitno snel s tečajev. Premetavati namreč ni začelo samo ljudi. Hiše, vasi, cela mesta je nevidna sila brez kakršnega koli smiselnega reda premikala sem ter tja po zemeljski obli. Sveta, kot smo ga poznali, je bilo nepreklicno konec. Prvenec pisatelja, ki ga je podpisal s psevdonimom Jadran Maj, je neverjetna pustolovščina, v kateri bralec spremlja napeto popotovanje protagonistov brez načrta ali voznega reda. Skrivnostni avtor je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Molčimo lahko le, ker govorimo. Molk je hrbtna stran govora. Molčanje ni preprosto nasprotje govora, temveč njegov pogoj, njegovo pribežališče in njegovo zatočišče. Zato molk ni toliko nezmožnost govora, kolikor je zavestna, hotena in smiselna odpoved govora. Molčati pomeni: govoriti navznoter. Molčati pomeni: preiskovanje, potrpljenje, merjenje. In če je pojem po Heglu »demiurg resničnosti«, je molk »demiurg pojma«. In če je govorica preizkušnja resničnosti, je molk preizkušnja govorice. Brez molka ne bi bilo govora. »Molk je gospodar govora,« je dejal prerok Mohamed. Molk ni le začetek govora, temveč tudi njegova – transcendenca. V tem smislu se neizrekljivo numinoznega izteka v polnino molčanja. »Črka je zastor in zastor je črka,« pravi an-Niffari. Molk je tako tudi: spoznanje, meditacija, kontemplacija – preseganje.
Molk je sestavni del duhovno-religioznih praks. V islamu molk predstavlja načelo pobožnosti, pogoj čuječnosti, vrsto askeze in duhovno vajo. Molčanje tako ni le prekinitev govorjenja, temveč tudi dresura duha; urjenje v preseganju notranjega gibanja, ustavitev toka misli. V tem smislu znameniti muslimanski mistik iz andaluzijske Španije, Ibn Arabi, razlikuje med »molkom jezika« in »molkom srca«. Medtem ko »molk jezika« pomeni prenehanje govorjenja, pa pomeni »molk srca« transcendenco mišljenja. Molčanje tako pomeni osrediščanje duha; zbiranje razpršenosti misli; poenotenje notranjih glasov.
Molk pa je navsezadnje tudi pogoj resničnega poslušanja: le kdor zna molčati, sliši in zna poslušati; poslušati drugega in poslušati svoj notranji glas, ki govori skozi molčanje. Molčanje kot duhovno dejanje je treba kultivirati. Molčanja se je – tako kot govorjenja – treba naučiti.
In mar obstaja bolj primeren čas za molk, kot je mesec ramazan – čas posta, duhovne osamitve, introspekcije in molitve?

V nedeljo smo izvedeli kar nekaj zanimivih stvari o Španovem vrhu, smučišču v občini Jesenice, ki je dolgo veljalo za najdaljšo sedežnico v nekdanji jugoslaviji.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Gostilne, restavracije in turistične kmetije v Jeruzalemu ponujajo specialitete prleške kuhinje, ki jo zaznamujejo lokalno pridelani izdelki ter seveda vinska spremljava. Regija se je odela v zimsko spanje, zato je gostinske ponudbe malo. Sibon wine and spa resort je eden redkih, ki ima tudi v zimskem času odprta svoja vrata. Tja se je po zasneženih cestah odpravila Urška Henigman in se o gastronomski filozofiji pogovarjala z Zoranom Rističem.

Med prva zimsko-pomladna opravila v vinogradu spada rez vinske trte. S tem zahtevnim opravilom vinogradnik uravnava obremenitev in rodnost vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. O tem se bomo v Svetovalnem servisu, ki bo tokrat potekal iz našega terenskega studia v Ljutomeru, pogovarjali s svetovalcem in specialistom za vinogradništvo Miranom Toričem s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika poudarja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter pregleda glasbene vsebine na Prvem.

Goran Šoster vodi Prleško razvojno agencijo, ki so jo v Ljutomeru ustanovili leta 1998, hkrati pa je član upravnega odbora Društva za razvoj slovenskega podeželja. Z različnimi projekti, ki segajo tudi čez državno mejo, s sodelavci skrbi za napredek in povezovanje zlasti na območju Prlekije in Pomurja, svojo zavezanost ekologiji pa udejanja tudi na svoji vinogradniški kmetiji v osrčju Krajinskega parka Jeruzalem. Kot ljutomerski alternativec se je že pred desetletji vključeval v gibanje za zaščito reke Mure, znan pa je tudi kot soustanovitelj slovenskega in evropskega podeželskega parlamenta. Goran Šoster že od vsega začetka poje v komornem pevskem zboru Orfej, ki v Ljutomeru deluje od leta 1989.

Duša prleškega človeka je od nekdaj povezana z vinom in konji. Kdo ne pozna lokalnega vinskega posebneža šipona z Ljutomerskih goric in ljutomerskega kasača, tradicionalne slovenske konjske pasme, ki slovi po svoji hitrosti? Konje na tem območju vzrejajo že več stoletij, a letnica 1874 je bila v nečem prelomna. Takrat so namreč v Ljutomeru priredili kasaške dirke, ki živijo še danes. Osemkrat na leto jih pripravijo v mestu ob Ščavnici. Skozi 150-letno zgodovino konjereje in kasaštva se lahko sprehodite v muzeju ljutomerskega kasaškega kluba, ki je v stari klubski stavbi zaživel leta 2012. Dovolj razlogov za radijski obisk na ljutomerskem hipodromu. Z zanimivimi gosti bomo pokukali v muzej, kasaški hlev in se podučili o dirkah z amerikanci, kot so nekdaj rekli ljutomerskim kasačem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Nemško odobritev dobave tankov leopard Ukrajini pozdravljajo tako v tej državi kot v zahodnih zaveznicah. Te že napovedujejo, da jih bodo posredovale. Ruski odziv je pričakovano ciničen. Ti tanki po besedah predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova gorijo kot vsi drugi. V oddaji tudi o: Predlog nove strategije o slovenski zunanji politiki po prepričanju vpletenih državo vrača v jedro Evropske unije. Vladna omejitev cen toplote iz daljinskega ogrevanja bo v najbolj prizadetih občinah precej znižala rast stroškov. Zdravstveni minister Bešič Loredan opozicijskim poslancem zagotovil, da bodo tudi njihovi predlogi upoštevani v zdravstveni reformi.

Geotermalni potencial Slovenije je velik, a ga le malo izkoriščamo. Geotermalna energija predstavlja manj kot odstotek celotne primarne energije, čeprav vročo vodo uporabljajo na 31 lokacijah. Zaradi energetske krize in prehoda v nizkoogljično družbo je geotermija spet bolj v ospredju. Zlasti uporabniki v Pomurju, kjer so možnosti največje, že leta opozarjajo na birokratske in zakonodajne ovire. Čeprav na leto prihranijo za 17 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida, jih država še vedno omejuje s koncesijami, to odvrača nove investitorje. V Lendavi z geotermalno energijo že nekaj let zagotavljajo daljinsko ogrevanje za stanovanjske bloke in druge javne objekte, še letos pa naj bi zagnali tudi pilotno geotermično elektrarno. Več o koristih in izzivih geotermije v terenskem Studiu ob 17.00 iz Ljutomera z Lidijo Kosi.

Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Babica plete šal za vnučke …
Pripoveduje: Stanislava Bonisegna.
Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki ob rednih šolskih obveznostih presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo pri različnih projektih. V oddaji, ki velja za "obvezno smer za mlade," lahko slišite tudi komentarje o aktualni dijaški problematiki. Vsako sredo ob 20.00 na Prvem.

Po tem, ko smo v oddaji Sami naši poročali o pobudi zdravnikov iz Niša, da ob koncih tedna delajo brezplačno, da bi zmanjšali čakalne dobe za posege na srcu, smo dobili veliko odzivov, zgodbo pa so raziskali tudi kolegi s televizije. Zato smo se odločili tokrat spregovoriti tudi o težavah v zdravstvenem sistemu Srbije. Pogovorili smo se z zdravstveno menedžerko Ivano Ivanović. V oddaji Sami naši na Prvem boste spoznali igralca Saša Tabakovića. O najnovejši pesniški zbirki smo se pogovorili s pesnico Snježano Vračar Mihelač, ki, čeprav živi in dela v Ljubljani, še vedno ustvarja v svojem maternem jeziku.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Petindvajsetega januarja pred 160 leti se je v Spodnjem Tarčmunu rodil duhovnik, pisatelj, tudi skladatelj, jezikoslovec, amaterski slikar in fotograf Ivan Trinko Zamejski. Trinko se je močno zavzemal za slovenski jezik, zaradi njegove vloge narodnega buditelja Beneških Slovencev so ga poimenovali tudi »oče Beneških Slovencev«. Zanimivo, vse njegovo šolanje je potekalo v italijanskem jeziku, rednega pouka slovenščine ni imel prav na nobeni šolski stopnji, knjižne slovenščine se je učil sam ob branju leposlovja. Njegovi književni začetki so bili v znamenju lirike, 25. januarja pred 160 leti se je v Spodnjem Tarčmunu rodil duhovnik, pisatelj, tudi skladatelj, jezikoslovec, amaterski slikar in fotograf Ivan Trinko Zamejski. Trinko se je močno zavzemal za slovenski jezik, zaradi njegove vloge narodnega buditelja Beneških Slovencev so ga poimenovali tudi "oče Beneških Slovencev". Zanimivo, vse njegovo šolanje je potekalo v italijanskem jeziku, rednega pouka slovenščine ni imel prav na nobeni šolski stopnji, knjižne slovenščine se je učil sam ob branju leposlovja. Njegovi književni začetki so bili v znamenju lirike, pesmi je pisal od leta 1880, pozneje ga je Simon Gregorčič spodbudil k objavi in izdal je svojo prvo in edino pesniško zbirko Poezije. Sprejem zbirke je bil zadržan, kar je Trinka odvrnilo od nadaljnjega pisanja poezije. V prozi, črticah in pripovedkah je Trinko pogosto črpal iz narodnostne problematike. Leta 1929 je izdal zbirko otroških črtic z naslovom Naši paglavci, ki vsebuje "devet črtic in slik iz beneškoslovenskega pogorja", med njimi – Zgodbe o gnezdih.

Interpret Zvone Hribar,
režiser Gregor Tozon,
glasbena oprema Marko Stopar,
mojster zvoka Staš Janež,
redaktorja Andrej Rot, Maja Žvokelj.
Leto nastanka 2014.

Alicia Keys je izjemno nadarjena glasbenica, klasično izšolana pianistka, ki je že pri 15 letih podpisala prvo pogodbo z založbo. Mednarodno prepoznavnost ji je leta 2001 prinesel debitantski album Songs in A Minor. Vsega skupaj je izdala devet albumov in jih prodala v nakladi več kot 90 milijonov. V zbirki nagrad ima med drugim tudi 15 nagrad gremi. Poleg tega, da je ena izmed najuspešnejših ameriških glasbenic, je velika zagovornica ženskih pravic in ustanoviteljica neprofitne organizacije Keep a child alive, ki skrbi za bolne otroke v Afriki in Indiji. V Godbah z zgodbo nekaj njenih uspešnic ...