Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 27.1.2023

00:00
Poročila

V studio prihaja igralka, katere opus vlog presega število 120. Ko govorimo o njej, govorimo o celoviti ustvarjalni osebnosti. O umetnici, v kateri se ustvarjalno prepletajo gledališče, poezija, proza, dramatika, nagovori, eseji, spremne besede in še in še in še ... Ona je dokaz, kako tesno je ena sama ustvarjalnost povezana z osebnostjo in kako je ustvarjalen človek hkrati tudi družbeno angažirano bitje. V svoji karieri, ki ji nikakor ni konca, je odigrala vlog za kar nekaj igralskih življenj, vedno iskreno in popolnoma predano. Dolga kilometrina igralskega poklica jo je izurila do te mere, da se kakor dober dirigent poigrava z občinstvom, ga vodi, umirja, razburja, požene v galop in spet umiri ter v ravno pravem trenutku poda poanto dialoga ali prizora. Gašper Stražišar je na nočni obisk povabil Sašo Pavček.

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Nedeljsko jutro se je leno in pospalo prebujalo na obrobjih naših hribov. V zraku se je čutil tihi vonj miru in zadovoljstva, ko ljudem ni treba hiteti na delo, otrokom in mladim pa ne v šole. Celo petje ptic se je moglo čuti!
A jaz sem hitela na urgenco, kamor je bila tik pred tem odpeljana naša soseda in ni bilo nikogar, da bi jo spremljal. S polno hitrostjo sem vozila za rešilcem in se ustavila šele pred vhodom na urgenco. Sosedo so takoj odpeljali, meni pa rekli, naj počakam. In sem obsedela v čakalnici.
Urgenca v nedeljo zjutraj – kot da sem vstopila v drugi svet! Niti sledu o miru, spokojnosti in tihožitju! Vsi so hiteli sem ter tja, slišalo se je vse, kar človeški glas lahko proizvede – od joka do preklinjanja, od tihe molitve do jeznih očitkov, od strogih ukazov do neslišnega hlipanja … Kot konglomerat glasov od ljudi, ki so od ne vem kod vrženi v ta skupni prostor zaradi nekega težkega dogodka, ki jim je v trenutku obrnil življenje na glavo!
V vsej tej zmešnjavi in hitenju sem opazila na mizi medicinske sestre krasno kristalno vazo s prelepo rdečo vrtnico. Kakšno nasprotje! Kriče je ta lepota in popolnost izstopala sredi medicinskih nasvetov, pripomočkov, infuzij, prevez, kisikovih naprav … Prekrasna rdeča vrtnica kot opomin, da je nekje drugi svet, da tudi sredi vsega tega norenja in včasih obupa lahko nastane nekaj dragocenega, lepega …
Pozneje, ko so se stvari s sosedo uredile in je ostala na oddelku, me je radovednost spet pripeljala pred mizo na urgenci in pred čudovito rdečo vrtnico. Vprašala sem že precej utrujeno medicinsko sestro: Od kod vam ta lepa vrtnica? In utrujeni obraz je prekril čudovit nasmeh, sestra se je razcvetela v svojih gibih in mi objasnila: Veste, sinoči smo imeli zelo hudega bolnika, ki smo mu s skupnimi močmi rešili življenje, ko so že vsi obupali. In danes je njegova mama v zahvalo prinesla tole rdečo vrtnico za nas, sestre …
Nisem več spraševala, nisem želela vedeti, koliko življenj so rešili ta teden ali ta mesec. Kajti kot v evangeliju, kjer se je Jezusu za ozdravitev zahvalil le eden od desetih gobavcev, tako je tudi tukaj ena od stotih mam prišla nazaj s kristalno vazo in rdečo vrtnico. In ob pogledu na njo ne samo, da medicinsko utrujeno osebje zacveti in se prikrade nasmeh na njihove obraze, ampak tudi vsi, ki smo bili tam, vemo, da takšna vrtnica pomeni upanje … Če so nekomu podarili v zahvalo takšen čudovit cvet, potem ljudje smemo upati, da se bo tudi nam pomagalo, ko nam bo najtežje.

06:00
Poročila

V vikotrijanski dobi je bil dan za pranje perila ponedeljek. Mi se ga lotimo v Petku brez pravila. V 19. stoletju je to opravilo dejansko vzelo cel dan, danes pa – gledano globalno in na podlagi študije iz leta 2016 – perilo dva krat tedensko pere 67 odstotkov populacije. Perejo doma ali v samopostrežnih pralnicah perila? Kaj je priročnejše, ekonomsko ugodneje in ali večji pralni stroji pridejo prav predvsem za pranje določenih kosov perila, sušenje pa v letnem času, ko sušenje na prostem ni optimalno?

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

08:00
Poročila

Kis, soda bikarbona, limonin sok. S preprostimi sestavinami doma narejena čistila niso strupena ter so nam in okolju prijaznejša. Ali so tudi dovolj učinkovita oz. s kakšnimi razmerji jih izdelati, da bodo delovala, ter kako potrpežljivi moramo vendarle biti v primerjavi s konvencionalnimi čistili. Prha, pečica, preproga … Vseh nadlog in madežev se bomo lotili v petkovem Svetovalnem servisu. Sogovornica:Tanja Sluga (Hiša nature).

27. januarja, leta 1968, je na prvo mesto ameriške lestvice prišla skladba Sittin' on the dock of the bay, ameriškega glasbenika Otisa Reedinga.

08:42
Obvestila
09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila
10:10
Radio Ga Ga

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

13:20
Po Sloveniji

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

14:00
Poročila

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Strateški svet za zdravstvo na ustanovni seji med drugim obravnava analizo razmer, ki bo podlaga za reformo. Medtem odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo možnost podaljšanja koncesije za zdravstveno dejavnost. V presoji zakona o tem naj bi tudi zapisalo, da zdravstveni delavci ne smejo delati več kot 48 ur na teden.

Nekaj drugih poudarkov oddaje:

- Slovenska tiskovna agencija po podpisu pogodbe z vlado za letos z oken umaknila napis zaobSTAnek
- Palestinsko-izraelski začarani krog nasilja se v teh dneh spet vrti hitreje
- Vrstijo se spominske slovesnosti ob današnjem dnevu spomina na holokavst

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Ta teden smo dobili najobsežnejšo vlado Slovenije od leta '93 dalje. Ambiciozno napoveduje obsežne reforme, ki pa ostajajo še neoprijemljive. Pred obljubljeno plačno reformo so se kot snežna kepa valile zahteve po popravkih plač v javnem sektorju, vrstili so se odzivi na obrise prenove zdravstva. Komentiramo napovedi nove zunanjepolitične strategije in med drugim pojasnjujemo, kaj je mišljeno z oznako feministična zunanja politika. Pa tudi o tem, kako prelomna je odločitev o napotitvi sodobnih nemških in ameriških tankov na ukrajinska bojišča. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Pred mikrofon smo povabili Carlo Simón, režiserko z berlinskim zlatim medvedom nagrajenega filma Alcarras, ki po uspešni festivalski poti prihaja na naš kinospored. Film, ki je postavljen v majhno vas v osrčju Katalonije, kjer gojijo breskve, ostro politično kritiko uravnoteži z nežno opazovano družinsko dramo, so zapisali pri reviji Variety. Predstavljamo, katere projekte bo Slovenski filmski center podprl v prihodnjem letu in ocenjujemo grenko-sladko komedijo o moškem prijateljstvu na irskem otoku, film Duše otoka Martina McDonagha, ki je za filmom Vsepovsod naenkrat prejel največ nominacij za letošnje oskarje. Obiskali pa smo tudi Slovensko kinoteko - tam je eden najvznemirljivejših domačih ustvarjalcev, Tomaž Grom, predstavil svoj novi film Ne misli, da bo kdaj mimo, njegova filmska poetika pa je neločljivo povezana z glasbeno - z glasbeno spremljavo ob filmu v živo.

… Od žalosti in razočaranja ne more zaspati …
Pripoveduje: Draga Potočnjak.
Napisala: Nina Mazi.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

27. januarja 1945 so enote rdeče armade osvobodile najbolj zloglasno izmed vseh nacističnih taborišč smrti, Auschwitz. Zato na pobudo Združenih narodov že vse od leta 2005 na ta dan obeležujemo spomina na žrtve holokavsta, v katerem je, kakor ocenjujejo zgodovinarji, življenje na kar najbolj okruten način izgubilo približno šest milijonov Judov. Toda ta številka je tako velika, tako vrtoglava, nemara celo tako abstraktna, da si tisti, ki smo se rodili po drugi svetovni vojni, pravega značaja trpljenja v koncentracijskih taboriščih, getih in ječah skorajda ne moremo predstavljati.

Kaj ta številka šestih milijonov resnično pomeni, si nemara lahko začnemo predstavljati šele, ko se srečamo z umetnostjo, ki zgodovinskim poročilom podeli konkretno, individualno človeško razsežnost. Ko namreč stojimo pred slikarskimi deli Zorana Mušiča, ko gledamo filme, kot sta Shoa francoskega režiserja Clauda Lanzmanna ali Savlov sin njegovega madžarskega kolega Laszla Nemesa, ali ko beremo literarizirana pričevanja madžarskega pisatelja Imreja Kertesza, našega Borisa Pahorja ali italijanskega pisatelja Prima Levija, tedaj v srcu začutimo resnično grozo črne luknje, ki so jo nacisti odprli sredi stare celine.

A kako tem umetnikom uspe izreči resnico, ki se zdi, bolj ko o njej premišljujemo, neizrekljiva? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, v katerem smo podrobneje govorili o pisateljskem opusu Prima Levija, ki po splošni sodbi velja za svetovno najpomembnejšega pisatelja, ki je uspel svojo izkušnjo taborišča preliti na papir v delih, kot so Ali je to človek, Premirje, Periodni sistem ter Potopljeni in rešeni. Pri razumevanju Levijeve kompleksne proze nam je pomagala dr. Irena Prosenc, italijanistka, predavateljica na ljubljanski Filozofski fakulteti ter avtorica znanstvene monografije Primo Levi v ogledalu, ki je v dvojezični, italijansko-slovenski obliki pred nedavnim izšla pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani.

21:00
Poročila

Najprej se bomo posvetili težavam, s katerimi se srečujejo Slovenci, ki se izobražujejo oziroma delajo v tujini in bi se želeli vrniti domov in v Sloveniji nadaljevati delovno kariero. O tem se bomo pogovorili tudi s predsednico društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS Kristi Hodak Knobloch. Predstavili bomo tudi lektorico slovenskega jezika in njeno delo v Tubingenu dr. Irmo Kern Nachstheim, ki je prav te dni v okviru slovenskega lektorata na tubingenški univerzi organizirala zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika z gostom iz Slovenije. Podali pa se bomo tudi na Sever Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom pogovarjali o načrtih dela slovenskih društev in dogajanju med Slovenci v tej nordijski državi.

22:00
Zrcalo dneva

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Pesnik Zlatko Kraljić je leta 2017 pri KUD Apokalipsa objavil večjezično pesniško zbirko (v slovenščini, poljščini in angleščini) z naslovom Achtung Auschwitz. Kot je v uvodni besedi zapisala dr. Magdalena Dyras, je v njegovem primeru vedenje o travmatični preteklosti in izkušnjah žrtev rodila silno empatijo in željo, da bi skrbno rekonstruiral tuje trpljenje, skoraj do občutka fizične bolečine. V Literarnem nokturnu ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta lahko slišimo nekaj Kraljićevih pesmi.

Avtor literarnega dela Zlatko Kraljić,
režiserka Špela Kravogel,
interpret Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt