Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 30.1.2023

00:00
Poročila

Na nočnem obisku bo dr. Uki, kot mu pravijo njegovi dijaki. Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva, ki je nedavno prejel najvišje priznanje republike na področju šolstva. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, programira in se ljubiteljsko ukvarja z rodoslovjem, predvsem pa je angažiran učitelj, ki na inovativen način pretresa in preizprašuje vrednote vseh, ki se v poklicnem smislu ukvarjajo s poučevanjem. Profesor, ki negira zastarele prakse poučevanja in zmanjšuje razdaljo med katedrom in dijaškimi klompi, bo nočni gost voditeljice Eve Lipovšek.

Avtor: Eva Lipovšek

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebej nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In takšni miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najbolj pomembne vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti pa se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, kar ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje«. Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače kot je predpisano ali vsiljeno s strani javnega mnenja. Vprašanje je ali upamo ŽIVETI V RESNICI ali je boljše in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičem se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Avtor: Stane Kerin

06:00
Poročila

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Avtor: Prvi

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

08:00
Poročila

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Avtor: Bojan Leskovec

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Avtor: Prvi

08:42
Obvestila
09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

»Vse se da, če se hoče. Potem najdeš pot,« pravi Saša Petričič Vučko, mama slepe sedmošolke in nadarjene mlade glasbenice Mile. Mila je predlani na državnem tekmovanju TEMSIG postala državna prvakinja iz nauka o glasbi – solfeggia. Na istem tekmovanju je marca lani postala tudi državna prvakinja iz igranja na kljunasto flavto v svoji kategoriji. Leta 2021 pa je osvojila prvo nagrado na tekmovanju Glasbena čipka iz Idrije. O njej so v društvu Svetloba posneli kratek dokumentarni film, bila pa je tudi predstavljena na razstavi Ustvarjalci sprememb, ki jo je priredila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije.
O soočanju družine z Milino slepoto, o tem, kako je vzgajati slepo deklico, o podpori družine na njeni poti ter o glasbenem ustvarjanju – o vsem tem bosta v oddaji Med štirimi stenami pripovedovali gostji oddaje Saša Petričič Vučko in Mila Vučko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Avtor: Petra Medved

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Drugi poudarki:
- Otroci z vzhoda države se veselijo počitnic. Pogledali smo, kaj se dogaja na Celjskem
- V Izoli bi radi stopili na prste preprodajalcem sadja in zelenjave, zato na Belvederju urejajo tržnico "drive in"
- Domačini v dolini ob zgornji Kolpi, ki so jo jeseni prizadele poplave, pa od države pričakujejo dolgoročne ukrepe
- Marpromovi nadzorniki parkirišč so začeli izdajati nova obvestila v oranžnih ovojnicah. Kaj to pomeni?

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Švedska je z začetkom leta že tretjič prevzela predsedovanje Svetu EU. V težkih časih za staro celino, ki se še vedno sooča z gospodarskimi posledicami pandemije covida 19, predvsem pa s posledicami ruskega napada na Ukrajino, si je nordijska država zastavila predvsem štiri prednostne naloge: varnost in enotnost, kratkoročna in dolgoročna konkurenčnost gospodarstva, zeleni in energetski prehod ter demokratične vrednote in vladavina prava. Med obiskom skupine bruseljskih dopisnikov na Švedskem se je naš dopisnik Igor Jurič z več sogovorniki pogovarjal o izzivih, ki so pred predsedujočo državo. Tako o zavlačevanju Turčije pri ratifikaciji pristopnega protokola Švedske in Finske k zvezi NATO kot tudi o prizadevanjih Švedske, da bi pripomogla k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva in strateški avtonomiji. Veliko vlogo bosta pri tem imela največji rudnik železove rude v Uniji, saj so v Kiruni odkrili ogromne zaloge strateško pomembnih redkih zemelj in mineralov, ter 45 kilometrov oddaljeni vesoljski center Esrange, v katerem so v začetku januarja odprli prvo izstrelišče za orbitalne rakete na evropski celini.

Avtor: Igor Jurič

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Na nizu področij, ki segajo od umetne inteligence do biotehnologije, se Slovenija lahko pohvali z vrhunskimi strokovnjaki in odličnimi znanstvenimi dosežki. A to so tudi področja, ki se danes srečujejo z vse bolj perečim pomanjkanjem mladih znanstvenikov, ki naj bi čez nekaj let prevzeli štafetno palico. Zakaj znanstveno-raziskovalno delo ne privlači toliko, kot bi bilo za našo družbo nujno potrebno, in kako zagotoviti ustrezne razmere, da se bo vrhunsko znanje nadgrajevalo vzporedno z razvojem družbe in gospodarstva, preverjajo voditeljica Nina Slaček in sogovorniki.

Gostje:
dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije;
prof. dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani;
dr. Maya Petek, podpredsednica društva Mlada akademija in raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru;
dr. Marko Gavriloski, vodja aktiva mladih raziskovalcev in asistentov pri Svizu, sicer socialni antropolog, asistent na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Avtor: Nina Slaček

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Kdo je najmočnejši na svetu?
Pripoveduje: Mina Jeraj.
Bolgarska pravljica.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Avtor: Prvi

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?

Avtor: Mateja Železnikar

21:00
Poročila

Razmere romske skupnosti v Sloveniji se od regije do regije razlikujejo. Ponekod Romi še vedno živijo brez elektrike, drugod tudi pod milom nebom. Udeležili smo se izobraževanja romskih svetnikov, na katerem so sami povedali, kateri so največji izzivi Romov v občini. V Mariboru so znova opozorili na naraščanje diskriminacije in predstavili brezplačno svetovanje in pravno pomoč Romom za primere rasne in etnične diskriminacije. Udeležili smo se še fotografske razstave Rominj, s katero želijo preseči predsodke in stereotipe do romskih žensk. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika.

Avtor: Sandi Horvat

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Souad Massi: Sequana. Kantavtorica z alžirskimi koreninami je spet več kot prijetno presenetila z albumom sodobnega kantavtorskega folka, ki se poraja v večkulturnih sredinah.

Avtor: Peter Barbarič

23:00
Poročila

Ghayath Almadhoun je palestinski pesnik, rojen leta 1979 v Damasku. Leta 2008 je imigriral na Švedsko, zdaj živi v Berlinu in Stockholmu. Objavil je štiri pesniške zbirke. Na Švedskem je prejel nagrado Klasa de Vyldersa za priseljene pisatelje. S švedsko pesnico Marie Silkeberg je leta 2014 objavil zbirko Do Damaska, z nizozemsko pesnico Anne Vegter pa je leta 2017 izdal pesniško zbirko jaz tu ti tam. Istega leta je angleški izbor njegove poezije izšel v ZDA.
Amadhounove pesmi so bile prevedene v več kot dvajset jezikov in doživele velik uspeh. Leta 2012 je gostoval tudi v Sloveniji.
Almadhoun skuša zgodovino in sedanjost palestinskega naroda preplesti z lastno edinstveno izkušnjo, pri čemer je celo sredi topov in šrapnelov njegovo oko usmerjeno k čudežu, k preseganju osame lastne bolečine. Kaveh Akbar, iransko-ameriški pesnik in predavatelj je o njegovi poeziji povedal: "Mnogo pesnikov skuša prečkati prepad med izkušnjo tragedije in zmožnostjo, da bi njeno razsežnost posredoval drugemu. A malokdo je to naredil s tolikšnim zamahom, s tako nezadržno strastjo in formalno preciznostjo kot Ghayath Almadhoun v knjigi Adrenalin".

Prevod Andrej Peric.
interpretacija Benjamin Krnetić,
režija Špela Kravogel, Ana Krauthaker,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Matjaž Miklič,
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Prvi

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. Ob sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 30.01.2023 17:05:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt