Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Sem tako navezana na tole staro jopo, kar zrasla se je z menoj. Zdelo se mi je smešno, da se dninarica Mana ne more posloviti od obledele neštetokrat zašite in prešite jopice. Soseda ji je napletla novo; toplo, iz jezerske ovce, kot se je reklo. Mana jo je pa lepo zloženo položila v starikasto omaro; v tako, kakršnih ni več.
Saj še marsičesa ni, navezave pa ostajajo. Kljub novim in modernim časom. Kljub temu. Da hitro vse zavržemo, nadomestimo z boljšim. S tem v zvezi mi prihaja na misel tako imenovani faks. Kakšno čudo za prav kratek čas. Škatla, pa si skoznjo poslal ali pa dobil natipkano sporočilo. Ali pa iz mojih poučevalnih časov responder. Komaj še vem, kaj je to bilo. Nepogrešljiva aparatura, ki je v naslednjem šolskem letu že samevala na odlagališču.
Istočasno pa jaz. Navezana na puščico iz pamtiveka. Oguljeno že do sramote. Vsi učenci so imeli lepše. Kaj so si mislili, ne vem. Doma so razlagali mojo zanikrnost. V resnici je šlo pa za lep spomin na botrco. Kje je končala pokvečena puščica, ne vem. Še vedno pa hranim majhen, prav majhen črn kovček, nekoč poln bombonov. Starih nepomembnih spričeval, ki počivajo v njem, ne nameravam nikamor preložiti. Kovček, manjši od škatle za čevlje, je poosebljen. Smeji se in en zob se mu zláto sveti. Ko vstopi, precej zasopljen od dolge poti, zapoje: tralala, trilali.
Navezave so poslastica. A ne smejo postati opoj. Potem se jim reče odvisnost. Ali pa, da se spremenijo v prisvajanje. Do navezav je treba vzpostaviti distanco. Od daleč naj grejejo naš spomin. Ob dveh ponoči se res ne spodobi buditi iz spanja še tako najboljšega prijatelja. Nadležnost ni še nikogar osrečila.
Punčke iz cunj in medvedki so nam preganjali prve strahove. Spominjam se dečka, ki je tja do sedmega leta vlekel dudo. Na slinček je bil tako navezan, da brez njega ni segel po žlici. Njegovi bratje živo nasprotje. Ali je mogoče z gotovostjo vedeti, kaj in zakaj vpečati v nas značilne navade?
Navezave na stvari in ljudi so naš delež. Včasih bi jim lahko rekli ljubezen. Otožni Demon, duh izgnani, v pesnitvi zagotavlja Tamári: Za hip ti večnost dam v posest in kakor v zlobnosti, verjemi, v ljubezni velik bom in zvest.

Avtor: Berta Golob

Redne poslušalke in poslušalci torkove rubrike veste, da smo zlato in srebro že odkljukali. Da bo 3-delna serija kovin lepo zaokrožena, pa danes dodamo še bron. Bron je v nasprotju s srebrom in zlatom zlitina. Kaj to pomeni, izveste v Torkovem kvizu!

Avtor: Darja Pograjc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.

Avtor: Prvi

Permakultura je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Primerna je za proizvodnjo hrane, izrabo prostora in gradnjo bivališč, v njej se prepletajo ekologija, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. V torkovem Svetovalnem servisu bomo predvsem o permakulturnem načinu vrtnarjenja govorili z Aljažem Planklom, permakulturnim načrtovalcem in regenerativnim kmetovalcem.

Avtor: Andreja Čokl

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Avtor: Prvi

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Alja Kramar

Dolgo časa so mladi veljali za skupino, ki nasprotuje staršem in učiteljem ter se ne vede primerno in družbeno sprejemljivo. Pravzaprav so se strokovnjaki preučevanja mladih z bolj pozitivnega vidika lotili šele konec 20. stoletja, eden takih okvirjev pa se imenuje pozitivni razvoj mladih. Ta je s seboj prinesel obširno raziskavo o tem, kateri dejavniki in mehanizmi v okolju mladim v Sloveniji pomagajo pri razvoju njihovih potencialov in so torej zanje spodbudni. Več o pozitivnem razvoju mladih in rezultatih raziskave pri nas izvemo v Intelekti.

Avtor: Špela Šebenik

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

KAVČ FESTIVAL V STUDIU 26: LOS HOSTES in Hannah James. Zasedba: Claudia Schwab (violina in vokal), Matija Solce
(harmonika in vokal), Aleš Zorec (bobni) in Hannah James (vokal, harmonika,
clog dance, ples v coklah)

Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak drugi torek igrajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Omogoča živ nastop v studiu 13 z neposrednim radijskim in videoprenosom na spletni strani Prvega (www.radioprvi.si) in na MMC, med drugim pa ustvarja tudi neposredni stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.

Avtor: Milan Krapež

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Avtor: Prvi

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:
- Ambulanta družinske medicine v Malečniku začasno zapira vrata.
- Dnevni center v Gradišču nad Prvačino sprejel prve uporabnike.
- Tudi devet let po uničujočem žledolomu elektroomrežje ostaja ranljivo.
- Z nakupom lokalne hrane pomagamo domačim kmetom in živilski industriji.
- Za najem hotela Celjska koča še vedno ni zanimanja.

Avtor: Prvi

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Slovenija je po deležu električne energije, proizvedene iz sonca in vetra, na repu članic Evropske unije. Vlada namerava projekte pospešiti z novim zakonom o umeščanju naprav za obnovljive vire energije. Sončne elektrarne bodo po novem lahko stale na nekaterih vodnih in kmetijskih zemljiščih ter ob avtocestah. Na večje strehe novih objektov in parkirišča pa jih bodo celo morali namestiti. O tem, ali za umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn res potrebujemo poseben zakon, kako konkretno bodo pospešili postopke, ali so za te naprave predvidene ustrezne lokacije, kakšna bo vloga javnosti in kako bomo premoščali druge ovire na poti do večjega deleža obnovljivih virov, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki.

Gostje:
Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo;
dr. Andreja Urbančič, Center za energetsko učinkovitost, Institut "Jožef Stefan";
dr. Mojca Golobič, redna profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Avtor: Erna Strniša

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

… brati!
Pripoveduje: Blaž Šef.
Napisala: Staša Tajana Grgovič.
Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Avtor: Prvi

Odsev svečnice, praznika luči in Gospodovega darovanja (2. februar) v slovenski ljudski pesmi.

Drugega februarja boste v koledarjih našli označen praznik: svečnica. Beseda sama nam hitro razkrije pomen praznika, pa vendar je blagoslov sveč, ki se na ta dan opravlja v Rimskokatoliški cerkvi, le en košček vsebine. Svečnica je v cerkvenem letu praznik Jezusovega darovanja v templju; prvotno ime praznika pa je bilo Marijino očiščevanje.

Korenine praznika pa so še daljše, in sicer so v dneh okrog svečnice v starem Rimu praznovali luperkalije. Množice so se z gorečimi plamenicami valile po ulicah, številni med njimi so se oblekli v kože ipd. Dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, podrobneje predstavi ta čas kot tudi obred ženskega očiščevanja. Prvotno ime praznika je bilo namreč Marijino očiščevanje, v preteklosti so verjeli, da je ženska po porodu nečista in tako je morala počakati vsaj 40 dni, preden se je vrnila v družbo. Svečnica nastopi točno 40 dni po božiču, to pa označuje tudi Marijino očiščevanje in darovanje: z Jožefom sta dojenčka Jezusa prinesla v tempelj, kjer sta ga posvetila Bogu, kot je bila navada za vsakega prvorojenca, odkupila pa sta ga z dvema goloboma oziroma grlicama. To je bil dar, ki so ga premogli reveži. Bogatejši so darovali večje živali.

Na Slovenskem je znano tudi svečniško koledovanje in pesmi, ki spremljajo kolednike, redno omenjajo Marijo z dvema golobčkoma, starčka Simeona in prerokinjo Ano ... to nakazuje na to, da se vsebina teh pesmi trdno opira na svetopisemsko poročilo, ki ga je zapisal evangelist Luka.

Kot praznik luči se je svečnica preoblikovala v Rimskokatoliški cerkvi, ko na ta dan blagoslavljajo sveče. Več o cerkveni strani praznika pove duhovnik, g. Janez Maučec iz župnije sv. Marko niže Ptuja.

Kolednice nam pojejo Ljoba Jenče, pevke iz Ložnice pri Makolah na Štajerskem, oktet Suha, mlajše pevke AFS France Marolt, pevke iz Stojncev in Male vasi (Alenka Domanjko Rožanc, Lucija Janžekovič, Eva Kostanjevec in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič), Ragle in Katice. Da, svečnica je eden redkih praznikov, ob katerem koledujejo ženske, čeprav so sprva na ta dan koledovali moški.

Avtor: Prvi

Igra govori o mladi ženski Rini, ki bi najraje končala svoje življenje, ne le to, hoče ga končati. Avtor pravi, da je napisal družinsko dramo, saj se v njej srečamo s tremi generacijami žensk iste družine, ki so vsaka po svoje nosilke te zgodbe. Vsaka se sooča s svojimi stiskami, nad vsemi pa bedi ta nesrečni konec, ki se mu očitno neizogibno bližamo. Igra govori o svetu, kjer živi vsak zase, v katerem je veliko besed, vsebina pa je izgubljena, pozabljena, zato je to tudi ali predvsem igra o brezperspektivnosti današnje generacije mladostnikov.

Režiserka: Špela Kravogel
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Maja Cerar

Rina – Gaja Filač
Mama – Nina Valič
Oče – Uroš Fürst
Babica Bica – Marijana Brecelj
Oto – Urban Kuntarič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2022

Avtor: Vilma Štritof

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V oddaji poslušamo skladbe Inspirations (Matjaž Mikuletič), Flautino (Jaka Pucihar), Medusa (Marko Lackner) ter Pesek in voda (Milko Lazar).

Avtor: Alja Kramar

Zadnjega januarja pred devetdesetimi leti je umrl angleški romanopisec in dramatik, nobelovec John Galsworthy. Njegovo najpomembnejše delo je Saga o Forsytih, bogata družinska slika družine Forsyte od osemdesetih let devetnajstega do dvajsetih let dvajsetega stoletja v treh delih. Galsworthyjevi romani in kratke zgodbe obravnavajo zgornji srednji angleški razred, in čeprav je prizanesljiv do svojih junakov, kritično prikazuje njihov snobizem, samozadostnost in zadušljivo (ne)moralno vedenje ter načela. Sago o Forsytih je prevedel Oton Župančič.

Igralec Brane Grubar,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2013.

Avtor: Prvi