Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 4.2.2023

00:00
Poročila

Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo pogovarjali z nocojšnjo gostjo Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena.

Avtor: Lea Širok

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Začel se je pustni čas, ki mu na ptujskem pravijo tudi peti letni čas. Čas veselja, zabav v maskah, šemljenja, norčij, pustnih povork, ki ga imamo radi vsi. Na Ptuju se je pričelo tudi 63. kurentovanje, saj je kurent skozi desetletja postal ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih mask pri nas. Med tistimi, ki si že od otroštva nadenejo kurentovo opravo, je tudi vsestransko aktiven Ptujčan Rado Škrjanec. Je eden od skoraj stotih kurentov, ki delujejo pod okriljem sekcije koranti Folklornega društva Lancova vas in ki skušajo ohranjati čimbolj avtohtono sporočilo kurentov s kurentovimi obhodi, ki so od leta 2017 tudi vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. S kurentom Radotom Škrjancem - oziroma korantom, kot maski še pravijo na ptujskem, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič

Avtor: Gabrijela Milošič

Vprašanje trpljenja je temeljni kamen ateizma. Kristjani trdimo, da ima Bog glede njega zadnjo besedo, vendar zakaj ne že zdaj? Zakaj bo obstoj zla opravičen šele v končni bodočnosti? Ključno vprašanje ni, zakaj Bog zla ne odstrani, ampak zakaj je ustvaril svet, v katerem je zlo neizogibno. Bog je ustvaril svet iz ljubezni, ker božanska logika temelji na njej, ne pa na moči, zato je zlo cena Božje ljubezni, ki želi svoboden odgovor iz ljubezni. Zlo se javlja kot negativni spremljevalec svobode; če možnosti za zlo ne bi bilo, ne bi bilo niti svobode izbora med dobrim in zlom. Zlo je naša moralna odločitev, ne pa Božja določitev, sicer bi bili pogojeni in determinirani in ne bi bili svobodna bitja. Vsevedni Bog ve, kako se kdo odloča, a tega vnaprej ne določa. Zlo obstaja zato, ker mu svet s svojo svobodno odločitvijo omogoča obstajati. Zato je treba zavreči nesmiselne fantazme o Bogu, ki naj bi kot porednež pošiljal zlo, saj je Bog antizlo. Bog je svet ustvaril zato, ker zlo želi, hoče in more premagati. Vesolju je dal toliko popolnosti, kolikor jo lahko vesolje sprejme (Leibniz). Ista svoboda je Boga v ljubezni obvezala, da je bes do zlorabiteljev svobode usmeril proti sebi. Nihče drug razen Bog Odkupitelj tega ne more narediti. Zaradi tega je krščanstvo edinstveno.
Ali tudi Bog trpi? Sveto pismo razkriva trojno Božje trpljenje. Prvič, ko je človek v raju zgrešil. Drugič, ko je človek začel zaradi greha trpeti. In tretjič, ker naše trpljenje ni bilo dovolj, da se človek odreši, je sam Bog prevzel na križu naše trpljenje nase (Joālo J. Vila-Chā). Bog je predhodnik vsakega trpljenja. Nemški astronom Johann Hieronymus Schröter (174 –1816) je na to modro odgovoril: »Križ je dobrim ljudem pokazal, da njihova dobrota ni dovolj dobra.«
Francoski novinar Antoine Leiris, čigar žena je bila v terorističnem napadu v koncertni dvorani Bataclan v Parizu leta 2015 ubita, je poslal po medmrežju v svet zapis Pismo moji ženi in njenim ubijalcem: »Če nas je ta Bog, v imenu katerega ste v svojem slepilu ubijali, ustvaril po svoji podobi, potem je vsak naboj v telesu moje žene rana v njegovem srcu.« Krščanstvo ima Boga, ki z nami trpi, a ga žal ne poznamo v pravi luči. Teolog Karl Rahner (1904–1984) je glede tega zapisal: »Hvala Bogu, da ne obstaja tisto, kar velika večina kristjanov smatra za Boga.«

Avtor: Daniel Brkič

06:00
Poročila

Medtem ko so šolarji na počitnicah in so vrata osnovnih in srednjih šol za teden dni zaprta, vrtci zimskih počitnic nimajo. Kako tisti, ki so zdaj že tri leta v šoli in uživajo, vsaj upamo, v prostih dneh brez pouka, razmišljajo o delu vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic?

Avtor: Špela Šebenik

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

07:30
KiKs

Kratka informativna koristna slovenščina.

Avtor: Prvi

08:00
Poročila

Tokratna oddaja bo nekoliko drugačna. Mladi sogovorniki, ki jih po navadi posnamemo na šoli tokrat prihajajo na radio! Z Laro bodo učenci Osnovne šole Vide Pregarc, govorili pa bodo o načrtih za zimske počitnice, ki se zanje ravno začenjajo, pa tudi o tem, koliko časa preživijo pred različnimi zasloni. Ne zamudite!

Avtor: Lara Gril

09:00
Poročila

Z nami bodo predstavniki ekipe Smrkci iz Planinskega društva Litija, ki so v osnovnošolski konkurenci na 33. tekmovanju Mladina in gore osvojili tretje mesto. O množici znanj, ki so jih morali pokazati na tem državnem tekmovanju, pa tudi o vseh zabavnih plateh planinstva, bomo govorili v oddaji Hudo.

Avtor: Aleš Ogrin

Spoznali bomo smučarskega tekača iz Tekaškega smučarskega kluba Logatec. Ivo Nagode ima 14 let, obiskuje 9. razred, šport pa je zanj zabava!

Avtor: Prvi

Moda je povsod okoli nas in za vsakim kosom oblačila stoji nekdo, ki je to oblačilo oblikoval. Dijak Timi Sitar je svojo oblikovalsko pot začel v srednji šoli, zdaj pa postaja širše prepoznaven tako v Sloveniji kot tujini. Njegov zaščitni znak so majhni možički, ki jih vpeljuje v skoraj vse svoje modno oblikovanje. Poleg kreiranja oblačil pa ustvarja tudi slike, nakit in koledarje.

Avtor: Gašper Stražišar

Glasbeno udejstvovanje se je umaknilo v zasebno okolje, v preteklosti pa je človek glasbo ustvarjal v skupini in zunaj, sredi vasi. Ali kdaj prepevate s prijatelji ob kitari ali pa kar tako v družbi? Le dajte, saj tako krepimo socialen krog in se povezujemo z ljudmi.

Avtor: Matej Jevnišek

11:00
Poročila
11:50
Obvestila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Poslušamo ponovitev torkove oddaje Prva vrsta. Gostili smo Kavč festival z zasedbo Los Hostes in gostjo Hannah James.

Avtor: Milan Krapež

13:00
Poročila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Avtor: Lea Širok

14:00
Poročila

Priznani tržaški pisatelj Dušan Jelinčič si je sloves najprej ustvaril kot avtor izjemno tenkočutnih, liričnih, avto-refleksivnih romanov, ki so jih navdihovale njegove alpinistične izkušnje v Himalaji. S knjigami, kot so Zvezdnate noči, Biseri pod snegom ter Kam gre veter, ko ne piha, je na prelomu stoletij osvojil bralke in bralce tako v Italiji kakor v Sloveniji ter prejel nekaj prestižnih mednarodnih nagrad za tako imenovano gorniško literaturo.
No, konec lanskega leta pa smo izvedeli, da Jelinčič naposled trdneje stopa tudi v slovenski književni kanon, saj mu je Upravni odbor Prešernovega sklada za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca sklenil podeliti nagrado Prešernovega sklada. Je pa po svoje pomenljivo, da nagrajeno delo ne sodi v kontekst gorniškega pisanja, temveč ga lahko brez posebne zadrege označimo za zgodovinskega, saj Jelinčič v njem literarno obdeluje zgodbo svojega očeta, Zorka Jelinčiča, legendarnega antifašista in enega izmed ustanoviteljev TIGR-a, tajne organizacije primorskih Slovencev, ki so se že v dvajsetih letih 20. stoletja – kot prvi v Evropi – sklenili boriti zoper črnosrajčniško nasilje.
A kako lahko sin na literarno izmojstren način izreče očetovo resnico? In zakaj je to zgodbo, ki se, kajpada, godi v dvajsetih, tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, vredno pisati, pripovedovati in brati tudi danes? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Dušana Jelinčiča.

Avtor: Goran Dekleva

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila

Dr. Mateja Gaber je lektorica na Oddelku za germanistiko ljubljanske filozofske fakultete, kjer z nemškim jezikom in kulturo spoznava predvsem študente primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Čeprav jo zanimajo najrazličnejše umetnostne zvrsti, stili in obdobja - od rock glasbe pa do klasičnega baleta in gledališča - že od svojega odraščanja v Prekmurju posebno naklonjenost goji do nemškega srednjega veka, še posebej do takratne viteške lirike. Če se je torej velik del svojega življenja potapljala v razkošje nekega povsem drugega časa, polnega princev in princes, pa njeno življenje močno zaznamuje tudi ljubezen do lepega in razkošja nasploh: pa naj gre za parfume in obleke, najrazličnejša umetniška dela ali pa velike pustne zabave, ki jih prireja na svojem domu in v katerih lahko - tako kot v fakultetni učilnici - vedno zasede glavno vlogo. O njenem življenju - utrinke iz katerega je nedavno popisala tudi v knjigi Svet, kot iz škatlice vzet - se je z Matejo Gaber za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

Avtor: Prvi

17:00
Poročila

V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

V Katoliški cerkvi na Slovenskem je vse manj duhovnikov in vse starejši so. Narašča pa število stalnih diakonov, posvečenih poročenih mož, ki prevzemajo nekatere naloge duhovnikov v župnijah. V letu 2021 je v Katoliški cerkvi v Sloveniji delovalo 40 stalnih diakonov, pred desetimi leti jih je bilo 21. Eden od stalnih diakonov v škofiji Novo mesto je Miran Candellari, ki je na to pot stopil jeseni lani. Že leta pa skupaj s soprogo vodita Skupnost Emanuel v Sloveniji. Kdo je lahko posvečen v službo stalnega diakona, katere so njegove naloge v Cerkvi in ali nadomesti duhovnika?

Avtor: Nataša Lang

Trije navihanci, zaradi pomanjkanja snega, že težko čakajo pomlad.

Pripoveduje: Boris Ostan.
Napisala: Zlata Volarič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Avtor: Prvi

Koncert Big Banda RTV Slovenija, ki je bil 26. januarja letos, smo organizirali v sodelovanju z Madžarskim kulturnim centrom Ljubljana ob Dnevu madžarske kulture in pred dnevom slovenske kulture. Našemu Big Bandu se je kot solist, avtor in dirigent pridružil madžarski glasbenik Kornél Fekete-Kovács. Želimo vam prijetno poslušanje koncerta iz našega studia 26. Koncert si lahko ogledate tudi na naši spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Večer je vodil Milan Krapež.

Avtor: Jane Weber in Milan Krapež

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kratke kratke zgodbe Andreja Blatnika so leta 2018 izšle v zbirki pod skupnim naslovom Ugrizi pri LUD Literatura, režiser Klemen Markovčič pa je štiri izmed njih izbral, dramatiziral in priredil za radio. Skupni imenovalec igranih slušnih miniatur je posameznik s širšo socialno ali čisto intimno moralno dilemo. Igre na novo izprašujejo pojem slušnega medija, skozi najkrajše forme pa vzpostavljajo hipni dialog s trenutkom, v katerega so ujeti (anti)junaki posamezne zgodbe. Igre so jezikovno in interpretativno neposredne, zvočno pa skoraj dokumentarno veristične z željo, da bi bile le sprožilo in uvod v poslušalčeve nadaljnje razmisleke.

V igri oče pomotoma da sinu v šolo VHS kaseto z risankami, ki je hkrati tudi presnetek porno filma. V strahu, da bi se razkrila (s)porna spodnja vsebina posnetka, odhiti v šolo, kjer pa naleti na precej dvoumen odziv učiteljice.

Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik)
Lektorica: Saša Grčman
Fonetičarka: Suzana Köstner

On – Primož Vrhovec
Učiteljica – Saša Pavlin Stošić

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022.

Avtor: Klemen Markovčič

23:00
Poročila

Janko Ferk, mag. et dr. iur., je sodnik deželnega sodišca v Celovcu, pisatelj, profesor celovške univerze in član literarnega sosveta v Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, kjer je bil član sosveta za literarne prevajalce in član komisije za varovanje avstrijskega zakona o radioteleviziji. Doslej je objavil več kot štirideset knjig. Nazadnje je izšla prozna zbirka z naslovom "Zwischenergebnis". Za svoja literarna in znanstvena dela je prejel več nagrad, objavlja pa tudi pravne razprave. Tokrat smo izbrali ciklus pesmi, ki jih je posvetil staremu očetu.

Izbor Mateja Juričan,
urednik oddaje Matej Juh,
interpret Klemen Kovačič,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar.
Produkcija 2023.

Avtor: Prvi

Glasbena cesta 2.3.1.5. of Tropique: Buster Goes West. Plovba proti toplim morjem na ladji nenavadnega kvarteta iz Tokia in njegovega albuma prvenca.

Avtor: Peter Barbarič

Zadnja sprememba: 04.02.2023 15:30:07

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt