Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 9.2.2023

00:00
Poročila

Gostja nočnega obiska je bila Klara Širovnik. Novinarka in pred leti prejemnica debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki je s svojimi reportažami o ljudeh z obrobja družbe prinesla svež veter v žanr reportažnega novinarstva.

Avtor: Sara Zmrzlak

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila
05:25
Prisrčnica

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Dobro jutro, cenjeni poslušalci in spoštovane poslušalke. Tokrat sem, da vas dodobra prebudim, za vas pripravila nalogo. Predstavljajte si, da ste po večurni hoji, potem ko ste zašli s planinske poti, premraženi ravnokar prispeli do odprte zimske sobe z majhno železno pečjo, pripravljenimi drvmi in starim, a suhim časopisom. Bolje se vaša pustolovščina ne bi mogla končati. A nečesa ne vi ne preprosta zimska soba nimate: škatlice suhih vžigalic, še manj vžigalnika.
Kako bi zakurili ogenj brez vžigalic? Kaj bi dali za kratke paličice z vnetljivo glavico, kajne? Bojim se, da vas tudi moje modrovanje ne bo pripeljalo do prave rešitve.
Ogenj je eden najstarejših človekovih izumov. V hladni, nezakurjeni zimski sobi pa nam bodo teorije o tem, kako so odkrili ogenj, bolj malo pomagale. Seveda lahko čakate na udar strele, ki bi vžgal bližnje drevo, vendar je pozimi to bolj malo verjetno.
Kako torej zakuriti ogenj brez vžigalic? Mojstrom preživetja v naravi bi mogoče to uspelo, a tudi oni potrebujejo vsaj dve palici, kamen in obilico suhe trave. A pod snežno odejo bomo suho travo zaman iskali.
Upam, da vas ne skrbi preveč, kako se bo naša donkihotijada končala. V tem jutru namreč niste edini, ki ste si zavetje poiskali v zimski sobi. Ravnokar si je nekdo ob prag vrat otresel zasnežene čevlje in vstopil v sobo. In s seboj ima škatlico suhih vžigalic. Drug drugega se razveselita, čeprav sta popolna neznanca. Vam je v trenutku postalo toplo, neznanec pa se je vzradostil ob pogledu na nepričakovano družbo. V tem jutru bi drug za drugega dala roko v ogenj.
Navadno se ravnokar povedano dogaja samo v pustolovskih zgodbicah, v resničnih življenjskih zgodbah pa je vedno dobro s seboj imeti škatlico suhih vžigalic ali vžigalnik. Če nič drugega, boste s plamenom lahko odtajali zamrznjeno avtomobilsko ključavnico in se mirno odpeljali dnevu naproti.
A na nekaj moramo še biti pozorni. Potem ko nam uspe zakuriti ogenj, vanj raje glejmo iz varne razdalje. Igranje z ognjem je lahko tudi nevarno. Dajanje rok v ogenj za drugega pa sploh. Lahko se namreč hudo opečete.
Predvsem pa si ne dovolite, da bi v vas ugasnil ogenj življenja. Ko enkrat dogorevajoči kosi naših življenjskih moči nehajo tleti in popolnoma ugasnejo, škatlica vžigalic ali katerokoli drugo netivo ne moreta več zanetiti plamena ali pa to storita le zelo težko.
Ne samo v ledeno mrzli zimski sobi, tudi v naših medsebojnih odnosih potrebujemo toploto. Potrebujemo rahlo odprta vrata, da skozi majhno špranjico zapiha vsaj toliko vetra, da naša žerjavica začne ponovno tleti.

Avtor: Alenka Veber

06:00
Poročila

Potem ko so v Pomurju pred 8. leti predali namenu pomurski vodovod, je lani vendarle stekla tudi nadgradnja dveh sistemov. Več tisoč prebivalcev na območju gornjeradgonske in murskosoboške upravne enote je namreč izpadlo v prvi fazi projekta oskrbe Pomurja s pitno vodo, ki pa naj bi jo po napovedih dobili še pred koncem tega leta. V nadgradnjo tega največjega kohezijskega projekta so v sistemu C vključene 3 občine, v sistemu B pa kar 9. Med slednjimi največ ljudi težko čaka na vodovod v občini Rogašovci na Goričkem. Več o projektu nadgradnje Vodovodnega sistema B je Lidiji Kosi povedal rogašovski župan Rihard Peurača, ki je tudi koordinator projekta.

Avtor: Lidija Kosi

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Dragi možganoljubci, znova imamo za vas prav posebno epizodo. Mojca Delač je v radijski mikrofon ujela zgodbo in raziskovanje dr. Michaela Kavška, razvojnega psihologa z Univerze v Bonnu, ki je po očetu Slovenec. Raziskovalno ga najbolj zanima področje vidnega zaznavanja pri dojenčkih, oziroma razvoj področij kot je zaznava obrazov, vidne iluzije, barve ter 3D vid. Več o tem v tokratni epizodi!

Avtor: Mojca Delač

08:00
Poročila

Zima je svoje zobe končno nekoliko bolj pokazala tudi v dolinah, v sredogorju in visokogorju pa zimske razmere vladajo že dolgo. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, naj bo to peš ali na turnih smučeh, kako zimske razmere spremenijo način gibanja na poteh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če se zgodi nesreča? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi bo svetoval Miha Habjan iz Združenja gorskih vodnikov Slovenije.

Avtor: Aleš Ogrin

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Avtor: Prvi

08:42
Obvestila
09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Teja Klobčar

Marsikoga je strah morebitne bolečine. Nekatere pa skrbi že sama priprava na preiskavo. V tokratnem Ultrazvoku bo zdravnik Erik Vidmar iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici poskušal razbiti nekatere najbolj razširjene mite in zmote o kolonoskopiji. Preiskavo večina prebivalk in prebivalcev pozna po preventivnem programu Svit. »To je ena najboljših storitev slovenskega zdravstva,« je prepričan doktor Vidmar. Gastroenterolog opravi do pet kolonoskopij dnevno. Pravi, da bolečino ob pregledu čuti le vsak deseti pacient in za vsakega najdejo ustrezno rešitev. Podrobneje v Ultrazvoku. Zdravnika Erika Vidmarja je poklical Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

10:00
Poročila
10:30
STORŽ

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in gospodarskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Avtor: Prvi

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Avtor: Prvi

Drugi poudarki oddaje:
- Na Celjskem premalo natakarjev, kleparjev in zidarjev; v Brežicah pa bodo z javnimi deli poskrbeli za 18 dolgotrajno brezposelnih
- V Mariboru tako uporabniki kot vozniki zadovoljni s storitvijo Prostofer, iščejo pa nove prostovoljce
- Fotografski razstavi: v Novem mestu o kritičnih temah sodobne družbe, na Bledu pa o magičnosti narave

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Evropski voditelji na dvodnevnem izrednem vrhu razpravljajo o odgovoru na ameriški načrt spodbujanja zelenih vlaganj in električne mobilnosti, ki iz subvencij in davčnih olajšav izloča evropska podjetja, razen če ta v ZDA odpirajo delovna mesta. Evropska komisija se je na pritisk članic, ki se bojijo, da izgubljajo svetovno konkurenčnost, odzvala z lastnim predlogom industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, v katerem skuša tlakovati pot za hitrejše in lažje investiranje v zeleni prehod tudi v Uniji. V kakšnem položaju sta gospodarstvi na obeh straneh Atlantika, kako lahko Evropa uspešno naslovi svoj zaostanek v produktivnosti, kaj potrebuje evropska avtomobilska industrija, kakšen načrt je pripravila Evropska komisija? O vsem tem voditeljica Maja Derčar z gosti:

• Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
• Iztok Seljak, direktor avtomobilske korporacije Hidria,
• Črt Kostevc, redni profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani,
• Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Avtor: Maja Derčar

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Zima si je decembra poškodovala nogo in zato tudi danes ne more stresati snega …

Pripoveduje: Judita Zidar.
Napisala: Alenka Juvan.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Avtor: Prvi

V tokratni oddaji bo glasbeni gost Rudi Šantl odstiral mnoge znane in malo manj znane glasbene zgodbe o sebi in svojem ustvarjanju. In ne! Ni ga še konec! Kljub sedemdesetim ima še mnogo za zapeti - Rudi Šantl.
Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Avtor: Tomaž Guček, Lucija Grm

21:00
Poročila

Francoskega pisatelja Georgesa Josepha Christiana Simenona poslušalcem, ki imajo kako leto več, ni treba posebej predstavljati, saj vedo, da gre za avtorja izmišljenega detektiva Julesa Maigreta. Romani, v katerih je nastopal, so bili v svojem času za množice ljudi priljubljeno branje. Simenon se je rodil v Liègu 13. februarja pred 120. leti. Oddajo ob tej obletnici je pripravila Tadeja Šergan.

Avtorji prevodov Ivan Skušek, Vinko Kopač, Silvester Škerl,
Igralec Blaž Šef,
bralka Eva Longyka Marušič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
režiserka Živa Bizovičar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

Avtor: Prvi

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak. Drugo je v začetku novega tisočletja odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. V glasbenem uredništvu Prvega pa zdaj odpiramo novo, tretje poglavje: Festival slovenskega šansona 2023, ki se bo s sklepnim dejanjem 28. oktobra 2023 vrnil tja, kjer se je vse začelo: v Rogaško Slatino.

Avtor: Teja Klobčar

23:00
Poročila

Nekaj kratkih pesmi francoskega pesnika, dramatika in diplomata Paula Claudela smo izbrali iz njegove knjige z naslovom Sto izrekov za pahljače. Eden najvidnejših ustvarjalcev dvajsetega stoletja je drobne vzgibe narave in duše zapisoval pod vplivom japonske poezije in filozofije, tudi kaligrafije, saj pesmi, zapisane v posebni obliki s peresom in črnilom ter prevedene v japonske pismenke, učinkujejo na papirju tudi po vizualni plati. Paul Claudel jih je pisal v času svojega službovanja na daljnem Vzhodu konec dvajsetih let prejšnjega stoletja. V slovenski različici jih imamo v prevodu Gorazda Kocijančiča.

Igralec Gorazd Logar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
asistent zvoka Zmago Frece,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto leta 2008.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 09.02.2023 14:50:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt