V prvi uri nočnega programa smo k pogovoru povabili kustosa-pedagoga Davida Kožuha iz Goriškega muzeja. V tej osrednji muzejski ustanovi na širšem Goriškem so se pred leti z razstavo Igre moje mladosti prvič približali oziroma prilagodili svojo dejavnost tudi slepim in slabovidnim. Sledila je še vrsta odmevnih dogodkov – tako za širšo, splošno javnost kot tudi za ranljive skupine. Da so predvsem zadnjim muzejske zbirke dostopne in prilagojene je velika zasluga prav našega tokratnega nočnega gosta. Poleg njega vam v popotovanju skozi noč predstavimo še dve knjižni novosti – o razvoju izolske kirurgije in izvornem ozadju slovenskega besedotvorja. S pomočjo morskega biologa se podamo v globine spoznavat podvodni živelj, v slovenski Istri pa se seznanimo tudi z novostmi blagovne znamke Love Istria. V sobotnem nočnem programu, ki ga je pripravil novinar Valter Pregelj, vam postrežemo še z utrinkom iz novega dnevnega centra za starejše na Goriškem, manjkale pa ne tudi kulturno-umetniške vsebine.

Avtor: Valter Pregelj

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Korošec Toni Mulec je na najtežjem vztrajnostnem reliju na svetu reliju Dakar zrl smrti v oči. Kljub temu da je trenutno naš najbolj usposobljeni tekmovalec za to preizkušnjo. Je eden od treh motociklistov v zgodovini Slovenije, ki je tekmo dokončal. Že to je uspeh. Mulec pa je bil na reliju prvič in dosegel 24. mesto. To je ena najboljših slovenskih uvrstitev. Korošci so še posebej ponosni na pogumnega Slovenj Gradčana. Domačo Dvorsko vas na Legnu v Slovenj Gradcu so preimenovali v Dakarsko vas. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.

Avtor: Metka Pirc

Islam kot religija in kultura je telesu vselej pripisovala velik pomen. V Koranu beremo, da je človek ustvarjen »v najlepši podobi« (»fī aḥsani taqwīmin«). Znano je, da je že prerok Mohamed prakticiral zdravilstvo in svoji skupnosti dajal higienske nasvete. Klasični muslimanski učenjaki so v 9. in 10. stoletju vneto prevajali starogrške medicinske spise; razmerje med duhom in telesom pa je veljala za eno osrednjih tem islamske filozofije. Zelo pomembno vlogo pa telo igra tudi in ravno v islamskem bogoslužju in njegovi duhovno-mistični tradicij.
Telo je modus duhovno-religijskih praktik: od molitve in invokacije, do romanja in askeze – telo igra v islamski duhovni tradiciji bistveno vlogo. Vsakodnevna bazična molitev muslimanov je sestavljena iz različnih telesnih pregibov, pri čemer stoja predstavlja izhodiščno držo.
Nadalje telo igra pomembno vlogo pri ritualni invokaciji Božjega imena (»dhikru«), ki jo prakticirajo predvsem muslimanski mistiki (sufiji). Dhikr se izvaja bodisi stoje bodisi sede, a vselej v rahlem pozibavanju oz. enakomernem nihanju telesa. Posebno obliko ritualne invokacije v islamu predstavlja vrtenje dervišev. Pri tem gre dejansko za meditacijo v gibanju, ki posamezniku pomaga doseči ekstatično stanje ljubezni in Božje prezence. Telesno gibanje se tu povzdigne naravnost v subtilno duhovno metodo.
Telo pa je prav tako ključni element asketskih vaj in posta kot spoznavno-transformativnega procesa. Cilj askeze kot urjenje telesa in duha je namreč osebna preobrazba in duhovno spoznanje. Pot v nadčutno, duhovno vodi torej prek dresure čutnega, telesnega. Telo je torej pogoj askeze in hkrati tista dimenzija, ki jo posameznik prek askeze poskuša obvladati ali celo preseči.
Nenazadnje pa je tole bistvena razsežnost tudi v kontekstu islamske eshatologije. Kajti islam – podobno kot krščanstvo – uči, da je odrešenje oz. poveličanje človeka celostno, tj. tudi telesno. Peklenske muke in rajski užitki so vezani na telo – četudi subtilno telo – kot medij sprejemanja in zaznavanja.
Skratka: človek je telesno in duhovno bitje. Duh prežema telo in telo je vpeto v samo duhovnost. Pravilen, skrben, zdrav in spoštujoč odnos do telesa je zato tudi v islamu imperativ religiozno-etičnega življenja.

Avtor: Raid Al Daghistani

Pesnik Tone Pavček je nekoč zapisal. Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. Seveda prave prijatelje spoznaš šele, ko si v težavah. Polona Grilc se je s tretješolci z Osnovne šole Toneta Čufarja Ljubljana pogovarjala o tem, kaj za njih pomeni prijateljstvo in kdo so njihovi prijatelji?

Avtor: Polona Grilc

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kratka informativna koristna slovenščina

Avtor: Prvi

Nihče ni najbolj vesel, ko zboli ali se poškoduje. A oboje je sestavni del življenja in s tem se pogosto srečajo tudi otroci. V tokratni oddaji Radijski ringaraja se bomo oglasili na Podružnični šoli Mlinše. Otroci so z veseljem pozdravili snežinke, ki so nas pred časom pozdravile na nebu, se šli sankat in smučat, zgradili so svojo skakalnico. Z vragolijami na snegu so včasih povezane tudi poškodbe. O vsem tem spregovorimo v oddaji, ko bomo povedali tudi, kaj je pomembno za zdravje.

Avtor: Andreja Gradišar

V oddaji bomo tokrat spregovorili o žgoči temi medvrstniškega nasilja. To pogosto razumemo kot nasilje v šoli, vendar pa se medvrstniško nasilje lahko pojavi kjerkoli. Nekatera nasilna ravnanja so direktna in hitreje, lažje vidna, prepoznavna (npr. pretepanje, brcanje in verbalno zmerjanje), druga pa so prikrita (na primer obrekovanje, namerno izločanje iz skupine, manipuliranje s prijateljstvi). Z mladimi in specialistko na področju medvrstniškega nasilja bomo tako iskali odgovore, kako nasilje preprečiti, kako ga odkriti in kaj pomeni nenasilna komunikacija.

Avtor: Gašper Stražišar

V rubriki Hudo športni gremo tokrat plezat. Pred mikrofon smo povabili športno plezalko Saro Čopar. 17-letnica pravi, da je športno plezanje najlepši šport na svetu. Trenira ga že od petega leta starosti, dosegla pa je številne vrhunske uspehe. O naslovu mladinske svetovne prvakinje in njeni športni poti se je s Saro Čopar pogovarjal Aleš Ogrin.

Avtor: Aleš Ogrin

NoKiltr oziroma Jaša Kljun je mladi glasbeni producent, ustvarjalec zvoka in glasbene spremljave, ki svoje ustvarjanje usmerja predvsem v rap. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako elektronska glasba nastane in kaj pomeni ustvarjanje beata.

Avtor: Gašper Stražišar

Tudi naše telo lahko postane izjemen instrument, če ga le znamo nadzirati in uporabiti na prav način. Body percussion je tuj izraz, za katerega pravzaprav še nimamo poslovenjenega izraza, a najbližje smo s telesnimi zvočili ali telesnimi tolkali. Ta dobimo tako, da z udarci po različnih delih telesa izzovemo razne zvoke, ki imitirajo tolkala. Beatboxing pa je povsem nekaj drugega - beatbox pa pomeni zelo jasno imitiranje tolkal z govornim aparatom. Sliši se imenitno, zato poskusite tudi sami - več pa v Hudi muski, ki jo je pripravil Matej.

Avtor: Matej Jevnišek

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Avtor: Prvi

Mathilde, preslepljena z ideali in romantičnimi podobami o vraževernem in dobrotljivem maroškem ljudstvu, je nekdaj, da bi vzbudila nekaj ljubezni pri domačih in zavisti pri sosedih, zbežala tudi pred, kot je mislila, dolgočasno prihodnostjo v Franciji. Vsa nečimrna se je podala v pustolovščino eksotičnega zakona, med stare običaje in obrede arabskih delov mest, od katerih so se na drugi stani namišljene črte ločevali francoski laboratoriji modernosti. Bila je tujka, ki je upala, da bo vonj teh antagonizmov nekdaj zadišal tudi kot varen dom. Upala je, da ne bo le ženska in žena, prepuščena na milost in nemilost drugih. Aminova poklicanost k zemlji, s katero je bilo kmalu zvezano njuno zakonsko življenje, polno ponižanj, skrbi, porazov, siromaštva, prepirov in razočaranj, je bila namreč vzgib vseh motivov.

Avtor: Magda Tušar

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Nives Zalokar, ki ji že otroštvo ni prizanašalo s presenečenji in z nekaterimi nekonvencionalnimi postopanji njenih staršev ter starih staršev, katerih vraževerni svetovi so jo potiskali v temačne podobe domišljije, je v neutrudnem in ustvarjalnem iskanju izvirne avtentičnosti. Pred selitvijo v Avstralijo je bila pozorna na sodobno likovno umetnost, poleg tega pa se je posvečala tudi jogi. Pozneje, med desetletnim bivanjem v Avstraliji, ko je bila zasebno in študijsko v tesnem stiku s tamkajšnjo kulturo staroselcev, pa je odkrila univerzalne pomene, zavite v modrosti staroselcev. Ko je sobivala in sodelovala z aborigini je odkrila večplastnost medčloveških vezi in spoštovanja narave. Še vedno jo zanimajo tudi za druge duhovne prakse.

Avtor: Magd Tušar

Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak. Drugo je v začetku novega tisočletja odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. V glasbenem uredništvu Prvega pa zdaj odpiramo novo, tretje poglavje: Festival slovenskega šansona 2023, ki se bo s sklepnim dejanjem 28. oktobra 2023 vrnil tja, kjer se je vse začelo: v Rogaško Slatino.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Pred bodočimi študentkami in študenti je odločitev, kam po srednji šoli. Ponudba visokošolskih zavodov je izjemno pestra. Visokošolski razpis za vpis v novo študijsko leto prinaša nekaj novosti, med njimi je tudi novi študijski program na dodiplomski stopnji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Človek in medosebni odnosi. Kakšna znanja bodo osvojili med študijem bodoči diplomanti na tej študijski smeri? O tem in vlogi Teološke fakultete danes s prodekanom za študijske zadeve na Teološki fakulteti dr. Tadejem Stegujem.

Avtor: Nataša Lang

Mala pesnica Maša rada hodi zgodaj spat in kuje rime …

Pripoveduje: Zvezdana Mlakar.
Napisala: Nevenka Škrlj.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Avtor: Prvi

V oddaji Sobotni glasbeni večer, ki jo ureja Jane Weber, vrtimo posnetek nedavnega koncerta trboveljske skupine Hiša, ki je praznovala 40 let od prvega nastopa v Litiji. Koncert smo 17. decembra lani pod uredniškim vodstvom Andreja Prezlja neposredno prenašali iz Doma svobode v Trbovljah, a smo imeli manjše tehnične težave in ga zato tako kmalu ponavljamo takšnega, kot je bil namenjen našemu spoštovanemu občinstvu. Posnetek je pred kratkim predvajal tudi Radio Maribor v oddaji Urške Čop. Zasedba Hiša že dobra tri desetletja – prvi nastop datira v obdobje pred letom 1982 - predstavlja bogate zvoke ubranega večglasnega petja, preplet kitar, klaviatur in občasno še kakih drugih, na snemanjih gostujočih glasbil. V srži zvočnih plasti pa je vedno pesem – torej besede z napevom. Osnovna in začetna smernica Hiše je bila transformirati zvok tako imenovanega ‘west coast’ rocka v sodobni slovenski rock. Tu gre omeniti vplive Neila Younga, super skupine Crosby, Stills, Nash and Young, skupin The Byrds, The Eagles, Poco in še bi lahko naštevali, ti vplivi so namreč široki in pestri. Andrej Guček pa pesni tudi pod vplivom Tomaža Pengova, o čemer lepo priča njegova solistična plošča z naslovom "Delta", izdana po smrti Tomaža Pengova pri založbi Klopotec. No, pred kratkim je Andrej Guček govoril tudi o vplivu pred nekaj dnevi umrlega pevca in avtorja Davida Crosbyja, ki ga boste v nekaj skladbah slišali v sklepnem delu nocojšnje oddaje.

Avtor: Andrej Prezelj in Jane Weber

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kratke kratke zgodbe Andreja Blatnika so leta 2018 izšle v zbirki pod skupnim naslovom Ugrizi pri LUD Literatura, režiser Klemen Markovčič pa je štiri izmed njih izbral, dramatiziral in priredil za radio. Skupni imenovalec igranih slušnih miniatur je posameznik s širšo socialno ali čisto intimno moralno dilemo. Igre na novo izprašujejo pojem slušnega medija, skozi najkrajše forme pa vzpostavljajo hipni dialog s trenutkom, v katerega so ujeti (anti)junaki posamezne zgodbe. Igre so jezikovno in interpretativno neposredne, zvočno pa skoraj dokumentarno veristične z željo, da bi bile le sprožilo in uvod v poslušalčeve nadaljnje razmisleke.

V igri poslušamo zaostren pogovor štirih mladih bombašev ujetih v trenutku in vsakovrstnih dilemah tik pred odločitvijo za aktivacijo človeka-bombe.

Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik)
Lektorica: Saša Grčman
Fonetičarka: Suzana Köstner

Vodja – Benjamin Krnetić
Prvi – Voranc Boh
Drugi – Matej Zemljić
Tisti zadaj – Domen Novak

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022

Avtor: Klemen Markovčič

Ivan Cankar je znal. Črtice je pogosto začel z nekaj avtobiografskimi vrsticami, nato je prešel na podobo, dogodek, usodo, na koncu pa je zasukal zgodbo nekam v višave, neznosno, upanje ... Taka je tudi njegova črtica Istrski osel. Težko bi bilo povedati, "kakšen je njen pravi pomen in nauk". Toda zgodbo si boste zapomnili.

Avtor črtice Ivan Cankar,
režiserka Živa Bizovičar,
interpret Matej Puc,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.

Avtor: Prvi

Glasbena cesta 2.3.1.5. Dubmatix: Rewired. Nekaj tednov stari album vrhunskega kanadskega reggae, dub in elektronskega producenta.

Avtor: Peter Barbarič