Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 18.3.2023

00:00
Poročila

Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je med epidemijo zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let dejaven v akciji Slovenija oživlja, kjer izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega nočnega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Tjaša Škamperle je Ajdovca iz Kočevja povabila v studio Radia Koper.

Avtor: Tjaša Škamperle

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Ulična glasbenica Vesna Sauvage je, kot pravi njena pesem, rojena iz iskre, ki razžarja življenje, je luna, je sonce, tišina in kri. Z enaindvajsetimi leti se je odšla potepat po svetu. Prek Italije in Francije je prispela v njeno magično deželo Španijo. O njej je sanjala že kot deklica. Kaseta z glasbo flamenka, ki sta jo v njihov dom po naključju prinesla španska trubadurja, jo je popolnoma očarala. Petja in igranja na kitaro se je naučila spotoma, v Baskiji se je znašla sama med policisti in demonstranti. Vandranje od mesta do mesta je v zadnjem desetletju nekoliko opustila. Zdaj je že več let nepogrešljivi del utripa v starem celjskem mestnem jedru. Črni lasje, kitara in čarobni glas so njeni zaščitni znaki. Z njenega kota se po ulicah širi mešanica veselih španskih ritmov ter nostalgičnih odtenkov fada. Muziciranje na ulici je lepo, a včasih tudi naporno, pravi tokratna lokalna junakinja, ki čuti z naravo.

Avtor: Matija Mastnak

Človek se sprašuje, posebno ko se nabere vsega preveč! So me naloge, pričakovanja okolja, tudi zahteve mene same, dobesedno zasule. In se zamisliš. Vprašaš se, kaj je v življenju pomembno, najpomembnejše.
Vedno večkrat se zavem svojih omejenih moči. Ni se lahko poslavljati od tistega koščka svoje jasne poti, ki ti je v dosedanjem življenju veliko pomenil, te razvedril, pomirjal. Ko si dihal polno z naravo, na vseh ravneh, opazoval njen ritem, čudežne svetlobe dneva in noči, prebujanje življenja, rast. Ko si z naporom, a presrečen dosegel vrhove, tudi vrh svojih želja ter se okrepil po poučnih padcih, lekcijah, ki so govorile o smislu premagovanja težav in trpljenja. Kako dobro je deliti tudi svoje sadove, znanje in izkušnje.
Minevanje časa privede do velikega spoznanja, da »manj je več«. Fizične moči se spreminjajo, začno te puščati na cedilu, na vrsto pridejo zmernejše, prilagojene poti do zdravja, sproščanja, delovanja, izbiraš tudi povsem druge poti. Če si močno, iskreno želiš pravo pot, o njej govoriš, razmišljaš in si zanjo vztrajno prizadevaš, jo, skupaj z Njim, najdeš, pot, ki jo zmoreš, ki te veseli. Zagotovo najdeš tudi pot do sočloveka v stiski. To prepoznaš kot nekaj pomembnega. »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji.« Pomagati drugim. Prikrade se občutek, da bi morala narediti več. Pride očitek glede preživljanja prostega časa (npr. ogled dobrega filma, obisk koncerta, branje poezije, prijateljski pogovor). Nespametno zapravljen čas?
Počitek ni izgubljen čas. To je utrditev duha, volje in radosti življenja, je božanje srca, ki čuti, da je življenje en sam čudež. Tudi moje življenje je čudež. Vse tisto, kar me veseli, kar me je ganilo, je dragoceno. Pot v puščavo pomaga, da spoznaš, kako ne želiš več živeti. Prepoznaš, kaj je za nadaljevanje poti dobro. Vzamem si čas za bližnjega. Gojim radovedno, prijazno pozornost do vsakega trenutka, vsakega človeka, do sveta, v katerem sem. Tudi v vsakdanjih, navidezno nič kaj zanimivih odnosih, ob stvareh, ki so običajne, tudi banalne, se lahko s čuječnostjo in molitvijo spremenijo. Doživi se bližina, lepota, mirnost, dragocenost trenutka. Z vsakim vdihom in vsakim izdihom čutim ritem Življenja.
Prijazno, smiselno, brez obsojanja, brez nemirnega beganja misli, sem tu in čutim življenje, močan občutek vključenosti, enost v Stvarstvu.

Avtor: Silva Matos

06:00
Poročila

Prvi sončni žarki so že pokukali skozi sivkaste oblake in napovedujejo prihod novega letnega časa ... pomladi.
Kdaj se začne narava prebujati in kateri so njeni znanilci? Kako se lahko zabavamo na toplem soncu in kaj najraje počnejo spomladi najmlajši?
O vsem tem se je Sara Medved pogovarjala s tretješolci z osnovne šole Milana Šuštaršiča.

Avtor: Sara Medved

Vrstijo se odzivi na nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki mu Mednarodno kazensko sodišče očita odgovornost za deportacije ukrajinskih otrok. Njegov ameriški kolega Joe Biden je bil kratek in oster; Putina je obtožil vojnih zločinov. Rusija medtem poudarja, da so odločitve omenjenega sodišča zanjo nične, saj ne priznava njegove pristojnosti.
V oddaji tudi o tem:
- Vlada sprejela izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju
- Številnim aferam v naši največji bolnišnici bi se lahko kmalu pruidružila nova
- Potapljači bodo čistili Dravo, v Mariboru tudi velika vaja reševalnih služb

Avtor: Prvi

Tokrat o zapolnjevanju zeva. Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarja na vprašanje, kdaj med dva zaporedna samoglasnika vrinemo črko j. Zakaj zapišemo radio brez j, kljub temu, da ga izgovorimo in se ne ravnamo recimo kot pri olimpijadi, ko je j tako zapisan kot izgovorjen? Kaj pa zapis svojilni pridevnikov Piin, Siin, Tein?

Avtor: Ana Skrt

08:00
Poročila

V tokratni oddaji bomo govorili o tem, kako pomembna je voda za živa bitja. Pomaga nam, da naše telo pravilno deluje, brez nje ne morejo preživeti živali in rastline. Voda predstavlja skoraj tri četrtine telesne teže človeka. Slišali boste, zakaj naši Zemlji rečemo tudi modri planet, pa tudi to, ali lahko iz slane vode pridobimo sladko, ki je primerna za pitje. Več pa v oddaji z Laro in otroki z osnovne šole Toneta Čufarja Ljubljana.

Avtor: Lara Gril

09:00
Poročila

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Avtor: Liana Buršič

V rubriki Hudo športni bomo plesali. Spoznali boste 11-letnega akrobatskega plesalca Bora Šercerja.

Avtor: Aleš Ogrin

V Kulturomatu bomo tokrat predstavili prav posebno zbirko. Hana Bujanovič Kokot in Selma Skenderović sta se namreč lotili uredniškega projekta in izdali Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev. Več pa v pogovoru z Ano Lorger in Hano Bujanovič Kokot.

Avtor: Gašper Stražišar

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Avtor: Tina Žun

11:00
Poročila
11:50
Obvestila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je v torek gostoval šansonski trio Cafe Noisette.

Avtor: Alja Kramar

13:00
Poročila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

»Ne pišem o vojni, ampak o človeku v vojni. Ne pišem zgodovine vojne, ampak zgodovino čustev.« Ta opis, ki ga je o svojem delu Vojna nima ženskega obraza podala Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič, še kako velja tudi za drugo knjigo iz njenega literarno-dokumentarnega cikla Glasovi utopije z naslovom Zadnje priče. V tem delu, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Goga, namreč beloruska pisateljica pred nami zarisuje drugo svetovno vojno skozi oči sovjetskih otrok oziroma skozi spomine ljudi, ki so bili v času vojne stari od tri do štirinajst let. Mozaik pričevanj, ki jih je Svetlana Aleksijevič zbirala več kot štiri desetletja, nam je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti literarna kritičarka in rusistka Ana Geršak, ki je nedavno izdajo Zadnjih prič tudi uredila. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Avtor: Alja Zore

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila

Idrijčanka Metka Pavšič je igralka, pevka in animatorka. Je tudi socialna delavka in sourednica revije Rikoss. Predana je gledališču in prepevanju, ker, kot sama pravi, ji ponujata možnost, da raziskuje svoj glas in svoje telo in z njima vstopa v druge ljudi, drugačne svetove. V monodramah uprizarja ženske like. O tem, kako se vživi vanje in kako jih doživlja ter kaj ji pomeni igranje, bo pripovedovala v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Avtor: Petra Medved

17:00
Poročila

Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere so tiste lastnosti, zaradi katerih stopa v ospredje in je unikaten. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno-družabnega življenja te velike primestne župnije, ki jo predstavljamo v oddaji.

Avtor: Tone Petelinšek

Zakaj preproge sploh letijo?
Pripoveduje: Majda Kohek.
Napisal: Miloš Macourek.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Avtor: Prvi

Prvič poleg dijakov džezovskega oddelka Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana gostimo tudi dijake džezovskega oddelka Konservatorija za glasbo in balet Maribor in nagrajence glasbenega tekmovanja Temsig. Dirigent je Tadej Tomšič. V avdioprenosu in videoprenosu iz studia 26.

Avtor: Radio Prvi

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Komična satira v pismih v nekaj minutah razgrne vsem dobro znan pojav – lastninjenje parkirnih prostorov in posledično medsosedske razprtije.

Režiserka: Elza Rituper
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc

Prvi moški – Gregor Čušin
Drugi moški – Ivan Rupnik
Ženska – Saša Mihelčič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2001.

Avtor: Vilma Štritof

23:00
Poročila

V Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj pesmi slovenskega pesnika, prevajalca, esejista in jezikoslovca Boža Voduška. Rodil se je 30. januarja leta 1905 v Ljubljani. Prve pesmi in prevode je objavil v rokopisnem dijaškem listu Plamen. Med študijem se je pridružil katoliškemu kulturnemu krogu in objavljal v literarnem mesečniku Dom in svet. Iz ekspresionističnih pesniških začetkov se je v tridesetih letih preusmeril v intelektualno zahtevno poezijo nove stvarnosti. Pesmi iz zbirke Odčarani svet, ki jih boste slišali v nadaljevanju, pa predstavljajo njegovo spogledovanje z eksistencializmom. Doseg Voduškove poezije je bil velik. V šestdesetih letih je za svoje ustvarjanje prejel Prešernovo nagrado.

Interpret: Matija Rozman,
režiser: Jože Valentič,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Mirko Marinšek,
urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman,
leto nastanka: 2010.

Avtor: Prvi

Glasbena cesta 2.3.1.5. Trikrat riddimi: 12 & ½ Riddim, Roots and Righteousness Riddim in Special Request Riddim.

Avtor: Peter Barbarič

Zadnja sprememba: 18.03.2023 07:20:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt