Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 25.3.2023

00:00
Poročila

Gostja prve ure nočnega programa bo nekdanja vrhunska jadralka Klara Maučec. V bogati karieri je osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najboljša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Jadralko, ki je osvajanje odličij na regatnih poljih uspešno združevala s študijem mikrobiologije, je na pogovor povabil tokratni voditelj nočnega programa, Primož Čepar.

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Rok Šarić, študent tretjega letnika pravne fakultete, je povezan s prostovoljstvom na številnih področjih, nenehno je v akciji, s svojimi idejami povezuje prijatelje, somišljenike in institucije. Na prvem mestu je društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika v Škofji Loki, kjer je mentor mladim tabornikom, ponosen pa je tudi na skupno prednovoletno akcijo Škrat za en dan, ki s prazničnimi pozornostmi osrečuje otroke in starostnike. Za svoje delo je v Škofji Loki, kjer je tudi mentor mednarodnim prostovoljcem, dobil priznanje Naj prostovoljec leta 2020. Prostovoljstvo ga izpolnjuje, osrečuje, vesel je odziva, pristnega stika, pogleda v oči, sodelovanja in povezovanja. To mu daje krila za nove ideje in njihovo uresničevanje.

Krščanski misleci so se radi vpraševali, kaj neki je počela deklica Mirjam, ko je k njej prišel Božji poslanec in ji razodel radostno novico, da bo postala mati. Večina je menila, da se je to zgodilo med jutranjo molitvijo, ko je prebirala psalme. Toda takrat so že dekleta in mladeniči v vernih družinah znali večino psalmov na pamet in niso jih samo izrekali z vse srcem, ampak tudi prepevali z vso dušo. Ustvarjalni domišljiji pa so se prepustili slikarji, ki so Marijo slikali med molitvijo na klečalniku, znameniti umetnik Kremser - Schmidt mu je celo dodal košaro s pletilno volno. A pravoverni Judje še danes med molitvijo vstanejo, tako najlepše počastijo Gospoda. Stati pred Bogom in dvigovati gole roke v nebo pomeni, da smo pred Gospodom ponižni in ponosni, da smo vsi Božji otroci.

Marija je bila zvesta izročilu svojih mater in očetov, zato je zagotovo izrekala besede, ki jih vsako jutro izgovarjata pobožno judovsko dekle in žena: »Zahvaljujem se Ti, ljubi Bog, da lahko izpolnim Tvojo voljo.« In kaj je vendar lepšega kot biti po Božji volji znanilka njegove dobrote in usmiljenja v okolici, ki jo obdaja?

Po tej zahvali je Marija, kot vse Judinje, molila, naj se Bog usmili njenega ljudstva Izraela, naj se skloni k njemu in mu pošlje mesijo, odrešenika. In potem je sledilo veliko presenečenje, ne samo naznanilo, da mesija resnično prihaja, ampak tudi da je njo izbral za njegovo mater. Evangelist Luka pravi, da se je prestrašila, se pravi, da je bila pošteno presenečena. A spomnila se je, kaj so storili Gedeon in toliko drugih, ki jih je tudi presenetilo sporočilo, da bo Bog pomagal svojemu ljubljenemu ljudstvu in vsemu človeštvu. Prosili so za znamenje, da to, kar doživljajo, ni le slepilo, in naj jih Bog pomiri ter jim vlije zaupanja. Tudi Marija v zadregi vprašuje: Kako se bo vse to zgodilo?

In tudi ona prejme odgovor. Zanimivo je, da je znamenje, ki ga prejme, prav tako veselje. Znamenje zanjo je radost starke, ki pričakuje sinka. Njena sorodnica, ki je že v letih, je že v visoki nosečnosti. Preden bo Marija delila Jezusovo in našo tegobo ter žalost in stisko, želi na začetku svojega poslanstva deliti z ljubljeno sorodnico svoje največje veselje, da bosta obe postali materi.

Današnji praznik nas vabi, da tudi mi svojo srečo, tudi če je je čisto malo, delimo naprej drugim in se veselimo tudi njihovih radosti. Težave bodo zagotovo kmalu prišle, a danes je dan veselja, ki si ga lahko vzajemno podarjamo.

06:00
Poročila

Na materinski dan bomo slišali učence OŠ Matije Čopa iz Kranja. kaj sporočajo svojim mamam, tistim, ki jih imajo najraje na svetu?

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

07:30
KiKs

Kratka informativna koristna slovenščina

08:00
Poročila

O času, različnih vrstah ure in premikanje ure bomo govorili v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Ne bomo pozabili tudi za številne proegovore in reke, ki jih poznamo o času, in se skupaj s četrtošolci z OŠ Toneta Čufarja Ljubljana pogopvarjali tudi o tem, kdaj nam čas teče hitro in kdaj se dolgočasimo.

09:00
Poročila

Z mladimi novinarji z OŠ Metlika bomo odkrivali njihov kraj, predstavili nam ga bodo sami in s pomočjo sogovornikov, ki so jih povabili na šolo. Govorili bomo o folklori in glasbi Bele krajine, o arheološkem zakladu v Belokranjskem muzeju, o Kolpi in drugih znamenitostih Metlike …

V rubriki Hudo športni gremo na strelišče. 14-letna Manca Šega nam bo predstavila lokostrelstvo. S trikratno državno prvakinjo se je na OŠ Metlika pogovarjal Aleš Ogrin.

Trine Slabe od leta 2015 naprej prebiva v Združenih državah Amerike, kjer obiskuje srednjo šolo. Glasba jo spremlja že od mladih nog in ostaja z njo še danes. Vse se je začelo s pevskim zborom, nadaljevalo s klavirjem in kitaro, zdaj pa lahko na pretočnih platformah poslušamo že kar štiri njene avtorske skladbe. Te skladbe nastanejo takrat, ko se vrne v Slovenijo. Kako poteka njeno glasbeno ustvarjanje in kakšno je življenje v Ameriki, pa izveste v Kulturomatu z Gašperjem.

Tamburice in tamburaški orkestri so pri nas tradicija, ki je navzoča na naših tleh že več kot sto let. Kako zvenijo in zakaj tako zvenijo, pa je raziskal Matej.

11:00
Poročila
11:50
Obvestila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

13:00
Poročila
13:40
Morje in mi

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

14:00
Poročila

Najbrž smo na Slovenskem vse do leta 2015 mislili, da je edini John Williams, ki ga je resnično treba poznati, znani skladatelj filmske glasbe. Potem pa je v okviru legendarnega Kondorja – v izvrstnem prevodu Brede Biščak – izšel melanholično intonirani roman Stoner in številni bralke in bralci smo tedaj presenečeno ugotovili, da očitno obstaja še neki drug John Williams, ki je vreden vse naše pozornosti. Ta Williams se je rodil leta 1922 v Teksasu, umrl je 72 let pozneje v Arkansasu, svoja osrednja dela – poleg že omenjenega Stonerja sta to še zgodovinski roman Avgust ter vestern Klavčev Prehod – pa je napisal v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Johna Williamsa – pisatelja smo pri nas torej odkrili šele kakega pol stoletja po tem, ko so luč sveta ugledali njegovi ključni romani. A ta zaostanek enkrat za spremembo ni bil povezan s pregovornim slovenskim zamudništvom pri seznanjanju s prebojno, novo, močno umetnostjo. Ne; kakor namreč pojasnjuje Breda Biščak, ki nas je leta 2018 nato oskrbela s prevodom Avgusta, prav zdaj pa je za Mladinsko knjigo prevedla še Klavčev Prehod, so Williamsa v samih Združenih državah spregledovali tako dolgo, da je v tamkajšnji literarni kanon stopil šele posthumno.
To pa slej ko prej pomeni, da se Williamsove literature še vedno drži čar nečesa novega, neodkritega, presenetljivega. S čim natanko nas preseneča v Klavčevem Prehodu, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Bredo Biščak.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Obvestila

Šestindvajsetega februarja je minilo 31 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije. Med njimi je bilo 5360 otrok. To je v novejši zgodovini naše države zagotovo črna lisa. Storjene so bile krivice, ki še danes niso odpravljene. Pravzaprav mnogih posledic izbrisa niti ni mogoče odpraviti. »Izbris mora biti del zgodovinskih učbenikov,« pravi danes Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, pred 31-timi leti izbrisan, ki se takratnih dogodkov spominja takole:" Niso nam vzeli le stalnega bivališča. Vzeli so nam osebnost. Vzeli so nam ponos.«

17:00
Poročila

V Pesmi v žepu predstavljamo novo ploščo »Neon srce« klavirskega kantavtorja Balladera, ki se po dobrem desetletju ustvarjanja pretežno v angleščini zdaj vrača k slovenskem jeziku. Dominik Bagola - Balladero se na albumu loteva predvsem ljubezenske tematike, dopolnjene z različnimi življenjskimi spoznanji, njegove pesmi pa bogatijo številna sodelovanja domačih in tujih glasbenikov. Skupaj z njimi v enajstih pesmih splete zvrstno pisano glasbeno zgodbo, v kateri pa po iskrenosti in neposrednosti vendarle najbolj izstopajo prav balade.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki je letos potekal pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.

Od mame k mami.
Pripoveduje: Stanislava Bonisegna.
Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Tokrat vam v poslušanje ponujamo koncert razširjene zasedbe Jazoo, ki je v soboto, 18. marca, nastopila v studiu Hendrix v Kopru. Zasedba ustvarja že od leta 1996, v tem času je doživela številne kadrovske zamenjave, odigrala veliko koncertov na domačih in tujih odrih ter izdala sedem avtorskih plošč, zadnja ima naslov 25/7. Čeprav zasedba prihaja iz Koroške, pa v njej delujejo člani iz vse Slovenije, pred kratkim tudi z novim stalnim članom Žigom Kožarjem na bobnih. Njihova glasba je zvrstno precej izmuzljiva, gre za fuzijo različnih glasbenih zvrsti od džeza, etna, balkanskih in afriških ritmov, bluza do roka. Na sobotnem koncertu, z razširjeno zasedbo pihal in trobil, so izvedli skladbe iz svojega 27-letnega glasbenega ustvarjanja.

22:00
Zrcalo dneva

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Humorna igra z dokumentarističnimi elementi odkriva razlike med starimi ljudskimi izštevankami in njihovimi sodobnimi izpeljankami, nastalimi pod vplivom množičnih medijev, hkrati pa jih povezuje v pisano polifonično sliko tovrstne slovenske ljudske ustvarjalnosti.

Režiser in prirejevalec: Aleš Jan
Prirejevalec: Goran Schmidt
Glasbena opremljevalka in prirejevalka: Jasna Vidakovič
Tonski mojster: Staš Janež

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1991

23:00
Poročila

Alberto Avguštinčič je bil dolgoletni profesor filozofije na ljubljanski poljanski gimnaziji. Leta 2013 je objavil avtobiografsko delo z naslovom Vonj pečenih jabolk, v kateri se spominja let, ki jih je preživel v rejništvu in v kateri pripoveduje tudi o iskanju svoje matere. Skupaj s predstavniki Inštituta Frana Ramovša in slovenskega društva 'rejniških družin' si prizadeva poiskati ustreznejši izraz za rejništvo.
Lani se mu je zapisalo nekaj pesmi s temo matere, eno izmed njih, Pismo materi, smo izbrali za Literarni nokturno, poleg te pa tudi Pismo očetu, Pismo stari mami in Valovi Tagliamenta.

Interpret Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstrica Mirta Berlan,
režiser Klemen Markovčič.
Urednik oddaje Matej Juh,
produkcija 2023.

Glasbena cesta 2.3.1.5. The Lucky Losers: Standin’ Pat. Novi, retro album prodorne sanfranciške blues soul americana zasedbe.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt