Na nočni obisk prihaja pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Z nami bo Alenka Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere. Na klepet jo je povabila Anita Urbančič.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Deluje kot avtorica in izvajalka radijskih in televizijskih oddaj, dejavna je na glasbenem, literarnem in gledališkem področju. Izdala je glasbeni album ter lepo število zbirk pravljic in slikanic za otroke. Največjo prepoznavnost je zagotovo dosegla s klovnskimi nastopi za otroke in odrasle, širša javnost pa jo pozna tudi kot ustanoviteljico in umetniško vodjo društva Rdeči noski klovni zdravniki. Uganili ste, gostje tokratne rubrike Lokalni junak je Eva Škofič Maurer. Z njo se je pogovarjal Peter Močnik.

Če vleče eden naprej in drugi nazaj, se nikoli ne pride na kraj.
Pregovor vabi k pogovoru; bolj modna beseda je dialog. Ta je pa razumljen kot dvogovor. A dvogovorca skoraj da bolj vlečeta vsak na svojo stran, kot dva, ki težavo rešujeta s pogovorom, pomenkom. Vedno je možno, da ostane vsak na svojem bregu, pri svoji trditvi. Ni rečeno, da je s tem povzročen razdor. Pravico do svojega mnenja ima vsak človek. Neko mero razuma pa tudi. Ali popustiti ali ne? Koliko so vredni kompromisi?
Načelen človek težko pristaja nanje. Za gnili kompromis označujemo dogodek ali pa stanje, ko ostaja ena stran sklenjenega dogovora opazno na slabšem. Človek se uči iz svojih in tujih izkušenj. Od tod modrost, da gre osel le enkrat na led. Optimist pa meni, da bo drugič že plesal po njem.
A brez popuščanja v življenju skoraj ne gre. Ne z glavo skozi zid ! velja za vse okoliščine, ki kličejo po premisleku. Kljub temu se zgodi, da do škode tiščimo v svojo smer. Preudarni ljudje znajo odnehati, že preden bi bilo treba sklepati kompromis; preprosto se ne spuščajo v brezplodno debato.
Toda mnoge zadeve so resnega pomena, in če je umestno posredovanje tretjega, gre za področje mediacije. Učena beseda, še do nedavnega nikoli v rabi, njeno vlogo je pa znal opravljati celo nešolan človek. Z dobro voljo, z zavzetostjo, za boglonaj in zadovoljen, da sta se po njegovem posredovanju soseda pobotala. Popotni prosják preroškega duha, ki je ostal v spominu še drugemu rodu prejšnjega časa, ker je spravil k pameti razjarjenega mejaša, preden bi pritekla kri.
Hja, stari časi, ko je bilo vse idilično preprosto: starosvetne družine, navadne komunikacijske poti, nobene televizije, tuji kraji oddaljeni, luna nedosegljiva, namesto vodovodne pipe kapnica z vegaste strehe, predvsem pa vdanost v božjo voljo, ker o usodi ljudje niso imeli pojma. Le kdo od njih bi danes sploh upal živeti!
Mi pa moramo. Pa toliko bolj drsimo kot družba navzdol, kolikor manj smo pripravljeni prisluhniti sogovorcu. Premisliti, o čem govori. Gladiti ostre robove. Dopustiti, da ima v čem prav.
Spoznati, da sloga jači, nesloga tlači. Na družinskem platnu in na svetovni sceni.

Ste danes že koga potegnili za nos? Danes je namreč prvi april, dan smeha in humorja. Kako se najraje pošalijo otroci, zakaj je smeh sploh pomemben in ali bi se morali smejati še več? Odgovore na vsa ta vprašanja so Sari Medved pomagali poiskati tretješolci z OŠ Stična.

Veter je včeraj v Planici preprečil posamično preizkušnjo, a obeti za danes so spodbudnejši. Danes naj bi bilo v dolini pod poncami še več obisovalcev. Policija opozarja, da utegnejo zastoji nastajati že na izvozu z avtoceste. Obeta se sicer dvojni program - tako posdamična kot moštvena tekma. Drugi poudarki oddaje:
- Zdravniška stavka, kot kaže, neizogibna
- Od danes dražji domovi za starejše
- Papeža Frančiška naj bi odpustili iz bolnišnice

V KiKsu se je pa Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Prvi april ali dan norcev sega daleč v zgodovino. Ta neuradni praznik je v mnogih državah sveta dan, ki ga zaznamujejo šale in potegavščine. Francoski sončni kralj Ludvik XIV. je leta 1713 prvi april uradno razglasil za »dan norcev in lažnivcev«. Dvorni norec naj bi ga na ta dan tako potegnil za nos, da bi skoraj izgubil krono. In ta šaljivi dan poteka še danes. To je dan, ko si lahko privoščimo marsikaj, se s tem nasmejimo in si dovolimo malo razgrajati.

Pred mikrofonom so se nam pridružili četrtošolci iz osnovne šole Prule, ki so z nami raziskovali prvi april ter ugotavljali, kako se opravičiti ter oprostiti, če gremo s šalo predaleč in s tem koga užalimo. Za konec pa so z nami delili tudi svoje najboljše šale.

V tokratni oddaji bomo spregovorili o disleksiji. Kako se z njo soočajo otroci, ki jo imajo, katere so najpogostejše težave pri učenju in kako uspešno premagati ovire, ki jih prinaša disleksija. Več o tem pa z otroki Osnovne šole Vide Pregarc in s specialno pedagoginjo Sonjo Salajko.

Eden najbolj perspektivnih smučarskih skakalcev in nordijskih kombinatorcev pri nas je 13-letni Jošt Trtnik iz Smučarkega skakalnega kluba Ilirija. Skoke trenira že 7 let, nabral je že veliko naslovov državnega prvaka, njegov cilje pa je najprej preskočiti 100 metrov, ko bo čas, pa poleteti tudi čaz 200.

Leyre Legarda Ventura je na odrske deske stopila v prvem razredu in od njih se ni nikdar več ločila. Pritegnili so jo nastopi, recitacije in predvsem občinstvo, ki jo opazuje. Glasbi se je resneje posvetila z vstopom v srednjo šolo, danes pa ji namenja vso pozornost. Ustvarja v mešanici žanrov, v glasbi prepleta španščino, angleščino in slovenščino. Več o njenem usvarjanju z Gašperjem v Kulturomatu.

V Hudi muski bomo z glasbenico, pevko in psihologinjo Katarino Habe raziskali, kako glasba vpliva na naše telo, naše možgane in počutje. Ste vedeli, da zvok in glasba vplivata na otroka že v maternici? Odgovore boste našli v tokratni Hudi muski.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev torkove oddaje Prva vrsta, v kateri je nastopila zasebda Pine Tree.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Kako hitro se stvari spreminjajo v polju literature! Ko je, na primer, leta 2014 László Krasznahorkai prejel nagrado Vilenica, smo se slovenski bralke in bralci povečini zmedeno spraševali, kdo neki je ta lavreat in kaj je takega napisal, da si zasluži to visoko priznanje. Ko pa je sredi marca, v kontekstu letošnjega festivala Fabula, Krasznahorkai gostoval v Ljubljani, je bil Klub Cankarjevega doma poln njegovih navdušenih bralk in bralcev.
Da se je v vsega devetih letih naš odnos do tega pisatelja tako korenito spremenil, so po svoje najbrž pripomogle prestižne nagrade – ne pozabimo: po Vilenici je madžarski književnik prejel še mednarodnega Bookerja ter avstrijsko državo nagrado za evropsko književnost – no, še bolj pa je gotovo zaslužna Marjanca Mihelič, ki nas je leta 2015 najprej oskrbela z gibkim prevodom Kraszanhorkaijevega romana Vojna in vojna, pet let pozneje pa še z njegovo izvrstno kratko prozo neskončno dolgih stavkov, zbrano v zbirki Svet gre naprej.
Ker sta ti knjigi zgovorno pokazali, da moramo v madžarskem avtorju prepoznati resnega kandidata za naziv največjega živečega pisatelja na svetu, tudi ne moremo biti posebej presenečeni, da je bil literarni večer s Krasznahorkaijem tako dobro obiskan. Še posebej, jasno, ker se je dobršen del pogovora navsezadnje sukal okoli novega prevoda iz pisateljevega opusa; pri Beletrini so namreč – ponovno po zaslugi Marjance Mihelič – izdali roman Satanov tango. Na Prvem pa smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali, kakšno mesto pričujoča knjiga pravzaprav zavzema med umetnikovimi deli oziroma kako dopolnjuje naše predstave o Krasznahorkaijevi viziji človeka in njegovega položaja v svetu. Gostja oddaje je bila prav Marjanca Mihelič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Suzana Tratnik je pisateljica in aktivistka. Že od srede 80-ih je nepogrešljiv del LGBT skupnosti. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov. Suzana Tratnik je izjemna sogovornica, ki z izkušnjami in modrostjo družbi nastavlja ogledalo, s svojo literaturo pa tudi na polju umetnosti odpira pomembna vprašanja o marginaliziranih družbenih skupinah. Z večkrat nagrajeno pisateljico se je v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž.

V Pesmi v žepu bomo danes pogledali čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se z leti prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegovo delo nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na cvetno nedeljo kristjani vstopajo v praznovanje velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Po mnenju škofa Škofije Koper dr. Jurija Bizjaka velika noč poveličuje človekov odhod s tega sveta. Škof Bizjak, ki čaka svojega naslednika na škofovskem sedežu, pa bo v sredini junija gostil enega izmed pomembnejših dogodkov v Katoliški cerkvi v Sloveniji – medverstveno srečanje verskih voditeljev različnih veroizpovedi zahodnega Balkana. Na srečanje se že zelo pripravljajo, ob tem se odpira tudi vprašanje, kakšna je moč verskih voditeljev v današnji sekularizirani družbi.

Igrivi veter napravi zmešnjavo …
Pripoveduje: Jana Osojnik.
Napisala: Svetlana Makarovič.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1987.

V tokratnem glasbenem večeru vam v posluh ponujamo koncert Big banda Rtv Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana in solista Jaka Kopača, ki smo ga posneli v Siti teatru 10. marca letos.Tokratni koncerti repertoar je bogat in raznovrsten; Orkestrske priredbe je prispevalo kar šest različnih ustvarjalcev, program pa temelji na avtorski glasbi štirih sodobnih avtorjev: Jake Kopača, Vladimirja Kostadinoviča, Joea Lockea in Motoia Kanamorija, seveda ob občasnem umiku v zimzelene jazovske melodije velikanov te zvrsti.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Monolog mladega zaljubljenega fanta o preplesani noči in o povezanosti z mlado Varenko se konča z globoko pretresljivim nasilnim dogodkom, v katerega je vpleten Varenkin oče.

Režiser in prirejevalec: Jože Valentič
Prevajalec: Josip Vidmar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič

Ivan – Milan Štefe
Polkovnik – Gaber Kristjan Trseglav
Varenka – Sara Gorše
Teta – Ana Hribar
Ivan - mladenič – Žan Perko
Moški – Uroš Maček
Tatar – Tines Špik

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2017
.

Daniil Ivanovič Harms, s pravim imenom Juvačov, je bil ruski pesnik, prozaist in dramatik. Rodil se je leta 1905 v Peterburgu. Pesniti je začel sredi dvajsetih let dvajsetega stoletja in se zbližal s futuristoma Tufanovom in Bahterevom. Navduševal se je nad dramatizacijo življenja, ki je vodila v poezijo s smiselnimi prelomi. Iz tako imenovane 'šole činarjev', ki je nastala leta 1926 in je šla skozi vrsto avantgardističnih skupin, so dve leti pozneje ustanovili postfuturistično skupino OBERIU (Zvezo realnih umetnikov) in se preoblikovali v oberiute. Oberiuti so bili avtorji absurdistične literature, ki so se namerno odvrnili od utrjenih norm in kanonov življenja in literature. OBERIU je obstajal do pomladi leta 1930, ko so ga uničili ideološki napadi v tisku. Mladi proletkultovci so takrat med drugim zapisali, da so "oberiuti daleč od graditeljstva. Njihovo zanikanje življenja, njihova nesmiselna poezija, njihovo zaumno žonglerstvo - vse to je protest proti diktaturi proletariata. To je poezija klasičnega sovražnika". Leta 1931 so tako Harmsa aretirali in leto pozneje izgnali v Kursk. Po vrnitvi je objavljal samo pesmi v otroških revijah, pisal pa je še kratko prozo, v kateri humorno razkriva tragični absurd življenja, osebno revščino in strah pred usodo - najbolj znana sta cikel Zgode in povest Starka. Iz knjige Pomen morja smo izbrali tri njegove kratke absurdistične zgodbe: Inkubacijsko obdobje, Pravljica in zgodbo brez naslova, ki pa se nanaša na 1. april.

Prevajalec Borut Kraševec,
interpret Blaž Šef,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto 2023.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Annika Chambers & Paul DesLauriers: Good Trouble. Annika tokrat omreži poslušalčeva ušesa s prodornim, polnokrvnim gospel soul bluesom, ki je tokrat precej bolj kitarsko blues rockovsko našpičen.