Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Nedelja, 2.4.2023

00:00
Poročila

V studiu se nam bo pridružil urednik, kolumnist, pisatelj, literarni kritik, ljubitelj žanrske umetnosti in soustvarjalec podkasta O.B.O.D., čigar polja zanimanja nimajo meja. Od leta 2016 je urednik Cankarjeve založbe, pred tem je prejel Stritarjevo nagrado, bil urednik AirBeletrine in še danes ostaja urednik revije Mentor. Njegovo ime je z leti postalo asociacija za kakovostno literaturo, njegova beseda pa vedno trdno mnenje, ki odpira prostor za dialog in razpravo, saj pronicljivo spremlja dogajanje tako v literarnem kot šriršem kulturnem prostoru. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Aljošo Harlamova.

Avtor: Gašper Stražišar

01:00
Poročila
02:00
Poročila

Tokrat se bomo posvetili dvema filmoma, v katerih nastopajo ne povsem klasični superjunaki – v absurdističnem filmu Kajenje povzroča kašelj Quentina Dupieuxa (s filmom v Kinodvoru v Ljubljani začenjajo praznovanje 10. obletnice festivala Kurja polt) srečamo skupino superjunakov, ki se morajo odpraviti na enotedenski team building, preden se lahko spet vrnejo reševati svet. V nadaljevanju spektakla Šazam! izpred štirih let pa se mora deček, ki se lahko spremeni v odraslega superjunaka Šazam, skupaj s superjunaškimi kolegi soočiti z razdiralno silo Atlasovih hčera. Poleg tega bomo poročali s festivala dokumentarnega filma Zagrebdox in o ciklu palestinskega filma v Slovenski kinoteki.

Avtor: Tesa Drev Juh

03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Kristus je Kralj, toda ne tak, kot bi si ga želel Jeruzalemski ponos, množica, ki pričakuje mesijo, osvoboditelja izpod rimskega jarma; on ni in noče biti politični voditelj. Jezus danes vstopa v Sveto mesto, ponižno, krotko, na oslu, vedoč, da stopa smrti naproti. Noče biti sprejet kot kralj, ker njegovega kraljevanja drhal, ki bolj kakor resnico, zasleduje igre in kruh, ne razume. Toda vendar dopusti takšen sprejem, svojo kraljevsko dostojanstvo bo potrdil pred sodiščem in izkazal na križu ob koncu tedna.
Obdaja ga veseljačenje in pogosto hinavsko pozdravljanje Hozana, Davidov Sin; pozdravljen v Gospodovem imenu! Njegovo srce pa se pripravlja na neznansko trpljenje, ki ga šele bo zadelo in ki ga v pokorščini Očetu hoče izvršiti.
Ne bodimo hinavci tudi mi, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, »spremljajmo Gospoda nebes in zemlje, ki sedi na osliču, pojdimo z njim z oljčno in palmovo vejo, z deli usmiljenja in z zmagovitimi krepostmi,« kakor nas spodbuja serafski učitelj (cf. sveti Bonaventua, Lignum vitae 15).
Ne bodimo kakor Jeruzalemčani, pač pa danes s svojim prizadevanjem za svetost zrimo svojega Gospoda v vsem njegovem veličastvu, pozdravljajmo ga in se radujmo njegovega prihoda, da bi, ko bo razgaljen in izmaličen visel na križu zaradi naših prestopkov, ne pozabili, da imamo pred seboj še vedno svojega Boga in svojega Gospoda, čeprav ne v zemeljski lepoti, vendar vseeno istega dostojanstva in zaradi česar ima njegovo trpljenje, njegovo darovanje tolikšen pomen in odrešujoč učinek.
Sklenimo s svetim Janezom Zlatoustim, ki pravi: »Ne le iz enega mesta prihajamo danes Kristusu naproti, ne samo iz Jeruzalema, marveč s celega sveta prihajajo številne množice od vseh strani Gospodu Jezusu naproti, ne s tem, da držé palmove veje in z njimi mahajo, ampak s tem, da darujejo Gospodu Kristusu miloščino, človekoljublje, spodobnost, post, molitev... « (Cf. sv. Janez Krizostom, Hom LXVI in Ioannem, PG 59)
Storimo tako tudi mi. Blagoslovljen véliki teden želim.

Avtor: Jakob Piletič

06:00
Poročila

»Marelice in breskve so zdaj začele cveteti, prvi je bil pa dren,« je Darji Pograjc razložil Franc Čahuk, ki skrbi za padavinsko postajo v vasi Ivanovci. Zadnji dve leti so mu namreč na Agenciji za okolje zaupali novo nalogo. Poleg opazovanja padavin in priprave mesečnega poročila o vremenu mora zdaj zapisovati tudi fenološka opažanja. Nalogo je z veseljem sprejel. 67-letnik namreč vreme opazuje že več kot 50 let! Pa pojdimo v Prekmurje in preverimo, kako opravlja to delo. Napotki!

Avtor: Darja Pograjc

Čeprav se ministrstvo za zdravje ni želelo pogajati o vsebini zdravniškega dela zdravstvenega plačnega stebra, so v Fidesu kot znak napredka videli v v petek prejetem osnutku zakona o skupnih temeljih novega plačnega sistema, ki ga bo vlada vsem sindikatom javnega sektorja predstavila jutri. Drugi poudarki:
- V Črni gori drugi krog predsedniških volitev. Se obeta slovo Mila Džukanovića?
- Cvetna nedelja je, ko se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem
- Naši skakalci si v Planici danes želijo slišati Zdravljico

Avtor: Prvi

Roman, ki mu namenjamo tokratno 7. stran, pritegne že zaradi neobičajnega naslova: Kintsugi telesa. V njem avtorica Senka Marić – sicer pesnica, esejistka in prevajalka, ki se je s tem delom prvič preizkusila kot pisateljica – na poetičen in minimalističen način razkrije svojo zgodbo bojevanja s težko diagnozo. O soočanju z bolečino, njenem sprejemanju, vračanju v čas otroštva in pomenu brazgotin v rubriki, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Avtor: Darja Pograjc

08:00
Poročila

V živalskem vrtu spoznamo živalske prijatelje deklice Monike – njen najljubši je zajček Peter, ki pa je problematičen, saj rad zbeži. Glavno vlogo je igrala Gejno Jakič, ki je bila v času snemanja stara le nekaj več kot tri leta. Režiserka Metka Rojc jo je posnela tako, da je prihajala k njej na obisk z magnetofonom, se z Gejno igrala ponavljanje stavkov in tako postopoma posnela njeno vlogo.

Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc
Dramaturg: Ervin Fritz
Glasbeni oblikovalec: Borut Lesjak

Oče – Aleš Valič
Monika – Gejno Jakič
Šimpanzek Tomi – Zvone Hribar
Šimpanzovka – Katja Levstik
Kunigunda – Majda Potokar
Veper Alfonz – Dare Valič
Poni Ferdo – Vojko Zidar
Koklja – Jana Osojnik
Kengurujka – Olga Grad
Drugi oče – Pavle Ravnohrib
Bernardka – Vesna Pernarčič
Tjulenj Olof – Janez Hočevar Rifle
Zajček Peter – Maja Končar
Zajklja – Mila Kačič
Miličnik – Boris Cavazza

Sodelovala sta še Damjan Kuzma in Filipina Jerman.

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radio Ljubljana januarja 1986.

Avtor: Vilma Štritof

09:00
Poročila

Tokrat za vas igrajo: nekdanja Pihalni orkester Francija Puharja in Mala mestna godba; Godbeno društvo iz Proseka pri Trstu; Godbeno društvo rudarjev Idrija in Pihalni ansambel Avsenik.V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Avtor: Tomaž Guček

09:30
Prvi poje
10:00
Poročila

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Avtor: Prvi

11:00
Poročila

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Avtor: Prvi

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Avtor: Prvi

13:00
Poročila

V oddaji izpostavljamo nekaj ključnih vsebinskih in informacijsko tehnoloških novosti letošnje subvencijske kampanje, ki se je začela 31. marca in bo trajala do 10. julija. Kmetje se bodo morda odločali za drugačne kombinacije subvencij na površino. Velika novost bo letos obvezno spremljanje kmetijskih površin preko satelitskih posnetkov, kar prinaša veliko natančnost podatkov.
Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine, nam odkriva pogled mladih na novo obdobje kmetijske politike.
Obiskali smo manjšo kmetijo Pr 'Bernadovc v občini Kamnik, katere glavna dejavnost je proizvodnja kokošjih jajc, ki pa ne zadošča za vzpostavitev enega delovnega mesta.

Avtor: Jernejka Drolec

14:00
Poročila

Redke so igrače, ki imajo toliko ljubiteljev med starimi in med mladimi, kot jih imajo legendarne danske kocke lego. Po vsej verjetnosti si njihov ustanovitelj, danski mizarski mojster Ole Kirk Christiansen, ko je leta 1932 ustanovil podjetje, kjer so izdelovali lesene igrače, tega ni predstavljal niti v najbolj norih sanjah. Ogromno ljubiteljev teh igrač živi tudi v Sloveniji in najbolj strastni izmed njih so že 25. po vrsti pripravili Kockefest, razstavo njihovih lastnih stvaritev, ki v nekaterih primerih vsaj konkurira domiselnosti izvirnih kreacij. Na kockefest je mikrofon Prvega odnesel Jure K. Čokl in ga vklopil med milijoni drobnih kock.

Avtor: Jure K. Čokl

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila
17:00
Poročila

Kositrarska obrt je bila ena najznačilnejših meščanskih obrti. Danes sta tehnika in način proizvodnje znana le še ožjemu krogu ljudi. Na slovenskih tleh je doživela svoj vrhunec in zaton med 17. in 19. stoletjem, na Celjskem pa s prihodom italijanske družine Stretti. Glede na to, da imajo v Pokrajinskem muzeju Celje kar precej predmetov iz kositra, so leta 2021 odprli občasno razstavo z naslovom Zloščeno do visokega sijaja, kositrno posodje iz muzejskih zbirk. Na njej so skupaj s katalogom prikazali del stanovanjskega inventarja iz 18. in 19. stoletja. Kositrno posodje in druge predmete hranijo tudi v Narodnem muzeju Slovenije in v mnogih drugih slovenskih muzejih. Kositer so imenovali tudi »srebro malega človeka«, saj se je ta s kositrnimi izdelki pravzaprav približal bogatejšim, predvsem plemiškim slojem. Več o kositru v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Avtor: Milan Trobič

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Avtor: Peter Močnik

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

O cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačil, ki so za neumne kot noč – nevidna …
Pripovedujejo: Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Marko Mandič, Dare Valič, Ivo Ban, Aleš Valič, Ljerka Belak, Polona Juh.
Napisal: Hans Christian Andersen.
Prevedla: Silvana Orel Kos.
Režirala: Irena Glonar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Avtor: Alja Verbole

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Avtor: Brane Rončel

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

Dan mladinske književnosti bomo obeležili s poglavjem Rahlo začaran strelski praznik iz Male čarovnice nemškega pisatelja Otfrieda Preusslerja. Glavni lik romana, ki je v izvirniku izšel leta 1957, je mala čarovnica, stara komaj sto sedemindvajset let, ki živi v hišici sredi gozda s krokarjem Ábraksasom. Želi si postati del uveljavljenih čarovnic, ki enkrat na leto na kresno noč na Kleku uprizorijo čarovniški ples. Mala čarovnica se nepovabljena udeleži plesa, seveda jo čarovnice zalotijo. Vrhovna čarovnica ji postavi pogoj za to, da bi se smela leto zatem udeležiti plesa, in sicer mora v tem letu postati »dobra čarovnica«. To pa mala čarovnica razume narobe in tako si zada, da bo počela same dobre stvari. Roman je prevedla Katja Ogrin.

Interpretacija Mojka Končar,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
režija Saška Rakef,
oddajo je uredila Tesa Drev Juh,
posneto 2023.

Avtor: Prvi

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

Avtor: Fedja Juvan

Zadnja sprememba: 26.04.2023 09:09:16

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt